Ponedeljek, 13. 7. 2026, 17.00
3 tedne, 3 dni
Wimbledon
Zakaj Velika Britanija velja za eno najmanj priljubljenih držav med športniki?
Velika Britanija do tujih športnikov ni prav nič prizanesljiva.
Letošnji Wimbledon bo ostal v spominu po rekordnem nagradnem skladu v višini kar 75,3 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani. A malo jih ve, da Velika Britanija do tujih športnikov ni prav nič prizanesljiva. Davki na nagrade so visoki, britanska davkarija pa lahko poseže tudi po delu njihovih sponzorskih prihodkov.
Najprestižnejši teniški turnir v Wimbledonu se je končal in znana sta tudi zmagovalca. Med ženskami je slavila Linda Noskova, medtem ko je v nedeljo med moškimi slavil Jannik Sinner. Oba sta za zmago prejela nagrado v višini 4,2 milijona evrov. Naša edina predstavnica na glavnem delu turnirja med člani je bila Veronika Erjavec. Ta je turnir končala v prvem krogu in za to dobila nagrado v višini 92 tisoč evrov.
Nobena skrivnost ni, da Wimbledon ni le eden največjih športnih dogodkov na svetu, ampak tudi pomemben vir davčnih prihodkov za britansko državno blagajno.
Wimbledon lepo zapolni državno blagajno
Ne le zmagovalca, ampak vsi igralci, ki so prejeli denarno nagrado, so na račun dobili manj. Velika Britanija ima eno najstrožjih davčnih ureditev za športnike na svetu. Organizatorji turnirja tujim igralcem ob izplačilu nagrade praviloma najprej vzamejo 20 odstotkov davka, kar predstavlja akontacijo davka.
S tem zgodba še ni končana, saj britanski davčni urad (HMRC) pozneje izračuna končno davčno obveznost. Če je ta višja od že odtegnjenega zneska, mora igralec razliko doplačati, če je nižja, pa lahko zahteva vračilo dela davka.
Nobena skrivnost ni, da Wimbledon ni le eden največjih športnih dogodkov na svetu, ampak tudi pomemben vir davčnih prihodkov za britansko državno blagajno.
Po pravilih britanskega davčnega urada (HMRC) morajo nerezidenti plačati davek na nagradni sklad, nastopnine ter del prihodkov od sponzorjev in oglaševanja.
Tudi sponzorski denar je obdavčen
Po pravilih britanskega davčnega urada (HMRC) morajo nerezidenti plačati davek na nagradni sklad, nastopnine ter del prihodkov od sponzorjev in oglaševanja za čas, ki ga preživijo v Veliki Britaniji. V primeru Jannika Sinnerja, ki ima sponzorske pogodbe z nekaterimi prestižnimi znamkami (Nike, Gucci, Rolex, Head …), lahko HMRC obdavči tudi del teh prihodkov, ker je igral na turnirju v Wimbledonu.
Ob tem velja povedati, da lahko igralci uveljavljajo stroške, povezane z nastopi, potovanji, nastanitvijo in delom spremljevalne ekipe. To je tudi razlog, da se je v preteklosti veliko govorilo o tem, da se nekateri športniki izogibajo nastopom v Veliki Britaniji.
Andre Agassi v igralskih časih
Primer Agassi je spremenil pravila igre
Davčna pravila, ki danes veljajo za igralce v Wimbledonu, segajo do primera nekdanjega vrhunskega teniškega igralca Andrea Agassija. Američan je konec 90. let izpodbijal odločitev britanske davčne uprave, ki je od njega zahtevala plačilo davka na del prihodkov iz sponzorskih pogodb.
Leta 2006 je britanski House of Lords dokončno odločil v prid davčnim oblastem in potrdil, da je mogoče obdavčiti tudi del sponzorskih prihodkov, ki so povezani z nastopi športnika v Veliki Britaniji. Ta sodba še danes predstavlja enega ključnih precedensov pri obdavčitvi tujih športnikov v Wimbledonu.
Preberite še: