Umetnost kot platforma za vzpostavitev odnosa do biotehnologije

Ljubljanska Galerija Kapelica, dobro poznana tudi na mednarodnem umetnostnem zemljevidu, od svojega nastanka leta 1995 predstavlja dela, ki se gibljejo po robovih umetniškega izraza in odsevajo družbene kontekste ter posameznika v njih. Če je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja galerija znana predvsem po body artu, pozneje po projektih, ki uporabljajo in problematizirajo tehnologijo, pa se v zadnjem času vse bolj usmerja tudi v tematiziranje znanosti in njenega povezovanja s svetom umetnosti.

Izhodišče umetniških refleksij, vključenih v program Kapelice, je tako bilo in je še vedno vprašanje, kako nas nove tehnologije opredeljujejo in na kateri točki onemogočajo kot tudi, kako njene možnosti, omejitve in instrumentalizacije vplivajo na človeško telo, našo družbeno, kulturno in subjektivno zavest. V razmerju do tega moramo "ustvariti reflektirajočo zavest", je na tiskovni konferenci ob predstavitvi iniciative BioTehna povedal umetniški vodja Galerije Kapelice Jurij Krpan. Poudaril je tudi, da se je treba zavedati, da je znanstveni in tehnološki razvoj podprt iz centrov moči in da je zato pomembno, da preizprašujemo položaj posameznika v družbi, ki to omogoča, ter do tega gradimo lasten vrednostni sistem in stališča.

Ena izmed pomembnih tem sodobnosti je tudi biotehnologija, ki obeta velike spremembe. Glede na to, da tega področja še ne poznamo dobro, so v Kapelici začeli tem vprašanjem slediti skozi različne umetniško-znanstvene projekte. V galeriji pa tako znova vzpostavili prostor za refleksijo sodobnosti, kraj, ki kliče po zavzemanju stališč in kjer nastaja diskurzivno polje do sočasne družbenosti.

Tovrstna tematiziranja in povezovanja med znanstveniki in umetniki, ki zahtevajo laboratorijske pogoje, so začela odpirati mnogotera pomenska polja kot tudi pokazala potrebo po uprostorjenju takšnih procesov in praks, kar bi pripomoglo h kontinuiranemu združevanju, sodelovanju in izmenjavi med umetniško in znanstveno sfero. Iz takšne vizije in družbene potrebe je nastala iniciativa BiotTehna (biotehna.org), Platforma za umetniško raziskovanje živih sistemov.

Plaforma je ustanovljena v partnerstvu Galerije Kapelice z mednarodno mrežo Hackteria, v okviru katere umetniki in znanstveniki ustvarjajo in raziskujejo na področju biologije, kemije in različnih biotehnoloških praks. Iniciativo so zasejali v prostorih Kiberpipe, kjer so v preteklih tednih že začeli z izvajanjem delavnic za strokovnjake s področja umetnosti in znanosti, za mladostnike in otroke ter tudi vse tiste, ki jih tovrstne teme zanimajo.

Biohekerji, DIY in DIWO Švicarskega partnerja v projektu Hackterio je na tiskovni konferenci predstavil doktor mikro- in nanosistemov Marc Dusseiller. Hackteria je mednarodna platforma, ki združuje znanstvenike, hekerje in umetnike ter na reflektiven način prepleta njihove metodologije in vednosti v razmerju do biotehnologije in širše znanosti ter tehnologije. Organizirajo delavnice, festivale in srečanja.

Operirajo in seznanjajo z načini, kot so biohekanje, ki pomeni startegije demokratiziranja in demistificiranja biotehnologije, z metodami DIY ("naredi sam") in DIWO ("naredi v skupini") ter podobno. Po načelih "naredi sam" ali "naredi v skupini" pa so zastavljene tudi delavnice, ki so del programa BioTehno.

Delavnice za otroke in mlade bodo organizirali v sodelovanju z umetniki, ki jih bo BioTehno gostil. Med njimi so na primer angleški umetnik Brandon Ballengee, ta bo mladino peljal v naravo, kjer bodo iskali mutacije in anomalije živega sveta. Belgijski umetnik Koen Vanmechelen bo na svoji delavnici problematiziral selekcijsko načelo vzreje domačih živali. Ameriški umetnik Richard Pell pa bo kritično pristopil k človeškim posegom v naravo in njihovim posledicam.

Med gostujočimi umetniki BioTeha bodo tudi slovenske avtorice, s projekti se bodo predstavile Špela Petrič, Maja Smrekar, Robertina Šebjanič in Saša Špacal.

Delavnice in preostali program BioTehna bo vzpostavil diskurzivno polje, skozi katero bomo lahko gledali dela, ki prehajajo med tehnologijo, znanostjo in umetnostjo, je še poudaril Krpan. Ter dodal, da je vizija in želja nastale iniciative tudi dolgoročna: torej ustvariti prostor, v katerem bi hkratno obstajal laboratorijski in galerijski del, kjer bi lahko nastajali in se predstavljali tovrstni projekti.

Interakcija med človekom in ribo V Galeriji Kapelici so že za jutri napovedali nov dogodek, odprtje razstave ENKI britanskega intermedijskega umetnika Antonya Halla, ki s svojimi deli močno posega na področje znanosti, še posebej biologije. Razstava je del serije avtorjevih eksperimentov na področju bio-tehnoloških vmesnikov med človekom in živaljo. Z vzpostavitvijo bivalnih pogojev za ribo, ki električne impulze uporablja za lov in komunikacijo. Z uporabo elektronske opreme, ki jo je razvil umetnik, bo lahko vsakdo izmed obiskovalcev vstopil v neposredno interakcijo s črnobelo nožarico. Ob 20. uri bo svoje delo v kratkem predavanju predstavil umetnik, ob 21. uri pa sledi odprtje.

Antony Hall bo imel v soboto, 24. 11., od 11. do 16. ure tudi delavnico, namenjeno mladostnikom in študentom, kjer bo udeležencem razkril podrobnosti svojih odkritij v okviru projekta ENKI. Navzoči se bodo lahko spoznali tudi z osnovami in koncepti elektrofiziologije in "telesa kot električne podobe" ter z uporabo bio-tehnoloških vmesnikov raziskovali možnosti in dojemljivosti telesa za elektrokomunikacijo.