Tony Cetinski: Nisem ego manijak

Redki glasbeniki znajo ljubezenske odnose obdelati na način, da nekomu, namesto tega da mu na dolgo in široko razlagate kaj in kako, preprosto pošljete njegovo pesem. Eden takih je hrvaški zvezdnik Tony Cetinski, ki letos v svoj repertoar trpečih, drhtečih, jokavih, ljubečih … pop-rock skladb dodaja 14 novih, ki jih najdete na najnovejši plošči Opet si pobjedila. Ta je bila tudi razlog tokratnega postanka v Ljubljani. Ob našem prihodu na intervju je bil Tony po dveh dneh promocijskih aktivnosti vidno utrujen (večer prej je imel še "pižama party"). Zdolgočaseno je ždel ob čaju in ker smo bili mi že deveti medij po vrsti, ki mu je zagotovil intervju, smo mu tokrat prihranili dolgo razpravo o življenju in delu.

Tony, drugačni ste od takrat, ko sva se zadnjič srečala (bilo je decembra lani, ko je pri nas predstavljal tako imenovano crossover trilogijo, op. p.).

Kako to mislite?

Zdi se mi, da ste izgubili nekaj kilogramov.

Res je. Veste, tudi moški to radi slišimo.

Kaj drugačnega pa počnete v življenju?

Zdravo se prehranjujem, odstranil sem belo moko, sladkor, zdaj uporabljam stevio. (Mi jo pokaže in si da eno tabletko v skodelico čaja.) Večinoma uživam samo še meso in solato. Redno se ukvarjam s športnimi aktivnostmi.

Katerimi pa?

Vse po vrsti. (Našteje nekaj borilnih veščin.)

Zakaj ta korak, ste imeli kakšne zdravstvene težave?

Ne, bolj zato, da nekega dne ne bi bilo zdravstvenih težav.

Kadite še?

Ja, seveda.

A to pa ne spada v ta vaš zdrav življenjski slog?

Ne morem vse naenkrat.

Korak za korakom, torej. Dobro. Poglejva malo vaš novi album Opet si pobjedila. Pod večino pesmi je podpisan Miro Buljan, ki je v svoji karieri spesnil že kar nekaj hitov. Lahko rečeva, da ste se odločili za preverjeno ekipo, ki zagotavlja, da bodo pesmi z novega albuma uspešne?

Tega nihče ne more zagotoviti.

No, je pa večja verjetnost.

To pa je, ja.

Miro je rekel (to sem prebrala na vaši spletni strani), da še nikoli ni nikogar poklical in mu ponudil sodelovanja. Vi ste izjema. Vam je kdaj povedal, s čim ste ga prepričali?

Videl je, da so mlade lepe punce stalno ob meni in je hotel biti zraven. Šalim se! Spoznala sva se že pred zelo veliko časa in čez nekaj časa je rekel, da ima zame neke pesmi. Rekel sem, gremo poslušat, bile so mi všeč in tako se je začelo. Najina zgodba se odvija že več kot 15 let.

Kako to, da med štirinajstimi skladbami na novem albumu, ni niti ene vaše avtorske?

To ni pomembno, nisem ego manijak.

Saj tu ne gre za ego, gre za vaš …

Miro dela boljše.

Sicer pišete pesmi?

Pišem.

Kje pa so?

Doma v računalniku.

So zelo drugačne od Buljanovih?

Moje pesmi niso za petje, gre za instrumentalno glasbo, ki je primerna za film ali za kakšno dokumentarno oddajo. Ampak z Mirom tako tesno sodelujeva, da so pesmi plod skupnega dela. Sicer pa, če me kdo zdaj vpraša, če imam kakšno glasbo za film, mu rečem, da imam.

Za kakšen žanr pa gre?

Vse imam, malo housa, drum'n'basa, rocka, res se najde veliko različnih žanrov.

Skoraj vsi slovenski glasbeniki povedo, da se čuti, da je kriza prizadela tudi glasbeno industrijo. Jo vi kot izvajalec na kakršenkoli način občutite?

Ne, na Hrvaškem smo se naučili biti v krizi že od nekdaj, še iz vojnih časov. Pravzaprav traja kriza že tako dolgo, da se sploh ne spomnim, kdaj so bili dobri časi. Ko je bil Tito živ, je bilo dobro, imeli smo denar, zdaj pa smo zaradi njega vsi v dolgovih. Saj veste, kako gre rek: "Na mladih svet stoji, pa tudi dolgovi."

Kaj pa je z vašim crossover projektom? Še živi? Zadnjič ste rekli, da ga boste poskusili lansirati tudi v tujino.

Še živi in poslali smo ga na kar nekaj naslovov. Ko bo iz tega kaj več, boste o tem pravočasno izvedeli.

Kadar dajete intervju, se mi zdi, da vedno zavzamete zelo opozicijsko držo do novinarja.

Res je, ker se mi ne da več.

Občutek imam tudi, da nas, novinarjev, ne marate preveč?

Mah, ni res, da ne maram novinarjev. Ampak tako pogosto se dogaja, da jaz ure in ure govorim in govorim, odgovarjam na nešteto vprašanj in še vedno dobim ista vprašanja in takrat se počutim malo neumno. Vprašali pa ste me res že čisto vse in najhujše novinarsko vprašanje, ki ga dobim, je, povejte nam nekaj, kar niste povedali še nikomur. Ne maram tudi odgovarjati na osebna vprašanja, ki zadevajo ljudi, ki jih ni v prostoru, partnerice ali otroke, ampak po drugi strani pa brez problema odgovorim na vprašanje, kot je na primer, kdaj sem nazadnje seksal, pa čeprav gre za osebno vprašanje.