Sreda, 18. 6. 2008, 17.22
9 let, 1 mesec
Stranke o kulturni politiki

Člani sveta so uvodoma izrazili razočaranje, da se je na njihovo vabilo odzvala manj kot polovica strank.
Kot je pojasnil predsednik sveta po pooblastilu Miran Zupanič, so k predstavitvi programov povabili vse parlamentarne stranke. SDS, SLS, SNS in Lipa se sploh niso odzvale, Desus in SD pa sta se opravičili. Seje so se tako udeležili Majda Širca iz Zares, Jožef Školč iz LDS in Janez Dular iz NSi, z zamudo je nato vendarle prispela Andreja Rihter iz SD, ki je program stranke predstavila le ustno, saj je, kot je pojasnila, še v fazi izdelave.
Program so sestavljali "prizadeti ustvarjalci"
Program so sestavljali "prizadeti ustvarjalci" in tisti, ki se zavzemajo za "prostore kulturne svobode". Pri Zares se bodo trudili, da se politika ne bo vmešavala v estetske, ideološke in moralne segmente umetnosti, pač pa naj bi poskrbela za varnost in svobodo ustvarjalcev. Širca je omenila še večjo skrb za izobraževanje v umetniških poklicih in vzpostavitev "kulturniških inkubatorjev", s pomočjo katerih bi mladi ustvarjalci lažje prebrodili čas po koncu šolanja. Med kulturnimi prioritetami Zares je še ureditev "najbolj destabiliziranega področja" v slovenski kulturi - filma.
Dular je opozoril tudi na evropske razsežnosti kulturne politike
Dular je opozoril tudi na evropske razsežnosti kulturne politike. Je že res, tako Dular, da se Evropska komisija ne vmešava v kulturo posameznih članic EU, se pa zato na druga področja, kar se kasneje pozna tudi na kulturni politiki. Glede medijev je Dular dodal, da se ne smejo več ponoviti politični in kapitalski pritiski, potrebna sta tudi medijsko opismenjevanje in večja profesionalnost novinarjev.
V SD uvrščajo med prioritete razvoj kulturnih industrij
V imenu SD je spregovorila Andreja Rihter, ki je zbrane obvestila, da se njena stranka že dalj časa o posameznih kulturnih vsebinah posvetuje s strokovno javnostjo, program bo nared čez 14 dni. Med prioritete na kulturnem področju v SD uvrščajo razvoj kulturnih industrij, večjo dostopnost umetnosti in, v prvi vrsti, izboljšanje medresorskega sodelovanja, ki je bilo doslej prešibko. Kultura se mora povezovati z znanostjo, izobraževanjem in drugimi področji.
Zupanič je pozdravil predstavljene programe, pogreša sicer zgoščen pogled na celotno kulturo, čeprav se zaveda, kako kompleksen je njen značaj. Kultura po njegovi presoji vsekakor potrebuje razvojni sunek, saj "obstoječe stanje duši ustvarjalnost".