Srbski športni dan in bob leta

Del zgodbe smo videli; poškodovani Djoković je po rekordnem maratonskem izmenjavanju žogic v avstralskih jutranjih urah premagal mišičastega Španca. Komentator na Eurosportu – naši prvega grand slama sezone seveda niso prenašali – pa je rekel nekako takole: "Saj je vseeno, če Djoković nima nog, ostale so mu roke in to je očitno dovolj." Na žalost so bile stvari drugačne pri rokometu, saj so očitno vse naboje porabili že na polfinalni tekmi s Hrvati. Govorim o tekmi, na kateri je gledalcem namesto Hrvatov v nekontroliranem navdušenju uspelo poškodovati svojega rokometaša. Tako je poba sedel na častni tribuni ob predsedniku Tadiću, namesto da bi pomagal premagati Dance. Stroka je izračunala, da bi poraz Dancev prinesel olimpijske igre Slovencem. Škoda. Raje bi videli, da bi izgubili v vaterpolu. Pa niso. Po športnem jutru in športnem popoldnevu je sledil Bob leta. Večerovo prireditev za najboljšo lansko izjavo, ki so jo natisnili leta 2011, je velikodušno prenašala nacionalna televizija. Voditelj in soscenarist Tadej Toš je že v napovedi za oddajo najavljal, da bo oblečen v različne Adidasove trenirke in da bo v glavnem letelo po novem mandatarju. In je. Štosov na račun Janše ni manjkalo, malce jih je dobil tudi nekdanji nadškof, pa še nekaj ponarodeli tajkuni z Raščanom na čelu. In če je Toš poskušal biti šaljiv – konec koncev je kriza in vsi potrebujemo nekaj smeha, kaj ne –, so se zdele izjave v konkurenci manj smešne. Lahko bi rekli, da bolj žalostne. Kriza, finančna, gospodarska in moralna, je zaznamovala izbrane misli. Prav zanimivo bi bilo slišati, kaj si mislijo pri Adidasu (so bili uradni ali zgolj slučajni pokrovitelji). Ko je v Melbournu kamera v počasnih posnetkih od blizu kazala Djokovićeve poškodovane noge in Adidasove superge, je bilo vse bolj jasno, vse plačano. Še dobro, da se je zvečer, ko je zunaj že padal sneg, zavrtel bratpackovski St. Elmo's Fire. Pokrovitelj? Absolut Vodka.