Slovenski striparji predstavljeni na pregledni razstavi

V projekt so poleg slovenskih striparjev vključeni še ustvarjalci iz Hrvaške, Madžarske, Romunije in Srbije. Razstava bo prvič na ogled junija v Pulju, od 1. do 21. oktobra pa tudi v CUK-u Kino Šiška.

Kakšen je cilj stripovskega projekta? Cilj projekta je raziskati skupne razvojne točke in medsebojen vpliv jugoslovanskega stripa ter okrepiti povezave med striparji, stripovskimi revijami, stripovskimi založbami in drugimi akterji s tega območja, je povedal slovenski koordinator postavitve Aljaž Kovač.

Med slovenskimi avtorji bodo v sklopu razstave predstavljeni Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Kaja Avberšek, Matej Kocjan - Koco, Žiga Aljaž, Jakob Klemenčič, Ciril Horjak, David Krančan, Primož Bertoncelj, Matjaž Bertoncelj in Iztok Sitar. Razstavljena dela bodo spremljali kratka besedila o avtorjih in drugih akterjih, znanstveni katalog z eseji, ki so jih za slovenske avtorje prispevali Horjak, Sitar in Klemenčič, ter avdiovizualni materiali.

Lunaček pripravil kratko zgodovino slovenskega stripa Lunaček je za potrebe postavitve zrisal tudi kratko zgodovino slovenskega stripa. Na vprašanje STA, kako se je lotil zadeve, je odgovoril, da je sledil svoji viziji tega, kako je potekala zgodovina slovenskega stripa in kateri so bili njeni vrhunci. Vanjo je vključil najvidnejše avtorje, ki so delovali v nekem obdobju in so pustili največji pečat. Med njimi Mikija Mustra, Kostjo Gatnika in Lavriča. Prav tako je predstavil nekaj mlajših, čeprav še ne vemo, kaj bodo pustili za seboj. Med njimi Krančana in Avberškovo.

V slovenskem delu razstave bodo poleg avtorjev v fokusu tudi revija Stripburger in preostali akterji s slovenske stripovske scene, med drugimi Stripolis, Stripartnica Buch, Bumerang in Stripoholik.

Po Pulju in Ljubljani bo postavitev na ogled še v razstaviščih na Madžarskem, v Romuniji in Srbiji. Po načrtih organizatorjev naj bi razstava konec leta 2014 "zajadrala" še v Nemčijo. Vsi razstavljeni stripi bodo prevedeni v vse jezike sodelujočih držav.