Slomšek in slovenščina sta kul

Trubar oče slovenske knjige, Slomšek oče slovenskega bralca

"Trubar je oče naše knjige, toda šele Slomšek je dosegel, da je ta zaklad zares prišel do slehernika. Slovenski bralec je sad njegovih naporov," besede zgodovinarja ddr. Igorja Grdine najbolj jedrnato opišejo velike zasluge Antona Martina Slomška za slovenski jezik in kulturo. Škof, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1999 v Mariboru razglasil za blaženega, je bil rojen leta 1800 na Slomu pri Ponikvi, letošnje leto, v katerem mineva 150 let od njegove smrti, pa je šentjurska občina razglasila za Slomškovo leto 2012 v Občini Šentjur.

"Naš rojak škof Anton Martin Slomšek je prek svojih prijateljev spodbujal nastanek Mohorjeve družbe v Celovcu leta 1851 in postal njen duhovni oče. Tiskani knjigi na Slovenskem je omogočil funkcijo množičnega medija. Slomšek se je namreč zavedal, da slovenska kultura v tekmovalnem ozračju bogatih in številčnejših sosednjih kultur ne bo obstala, če ne bo postala množična in ne zgolj elitna," na pomemben Slomškov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika opozori Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur, in spomni še na njegova dejanja, ki ga v zgodovino vpisujejo kot ustanovitelja in utemeljitelja slovenske ljudske šole, ustanovitelja slovenskega mladinskega slovstva in začetnika visokega šolstva v Mariboru, množica njegovih ponarodelih pesmi pa je le še dodaten dokaz, da jih je ljudstvo sprejelo za svoje.

Učilnica pod orehi

V Šentjurju sta v čast Slomškove obletnice smrti septembra izšli dve mladinski deli – slikanica in zbornik –, ki osvetljujeta njegova prizadevanja za uveljavitev slovenščine kot učnega jezika v 19. stoletju. Didaktična slikanica Učilnica pod orehi je obogatila zbirko Znameniti Slovenci, ki jo za založbo Ajda ureja Jože Gomboc. Slikanica je posebno bralsko doživetje, saj na sodih straneh teče zgodovinsko besedilo o pastirčku Tončku, ki je postal škof Anton Martin Slomšek in s svojimi dejanji pomagal Slovencem ohraniti jezik, vero in kulturo, na lihih straneh pa sledimo topli pravljici Učilnica pod orehi, ki jo je napisala Maja Furman. Poučno dvojno pripoved, ki je na začetku šolskega leta razveselila vse letošnje šentjurske prvošolce, je ilustrirala Andreja Gregorič.

Jezik je treba spoštovati: Slomšek in slovenščina sta kul

Zbornik literarno-ustvarjalne delavnice z naslovom Jezik je treba spoštovati: Slomšek in slovenščina sta kul sta vsebinsko zasnovali direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset in pravljičarka Maja Furman, pod vodstvom mentorjev pa so na podlagi Slomškovih del navdih za literarno in likovno ustvarjanje poiskali učenci šentjurskih osnovnih šol: OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Dobje, OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Slivnica pri Celju.

"Iztočnica literarnih delavnic je bila materinščina, njen pomen za kulturo naroda in njegov razvoj. Tudi Anton Martin Slomšek, ki ga poznamo kot izjemnega škofa in velikega človeka, ki je s svojo srčnostjo in duhovno globino zaznamoval Slovence, je bil znan po svojem zavzemanju za slovenski jezik. Ne nazadnje je na celovškem bogoslovju ustanovil in vodil stolnico za slovenski jezik in slovenske študente uril v materinščini. Bil je pobudnik in ustanovitelj današnje Mohorjeve založbe. Želel je, da se Slovenci sporazumevajo v slovenščini, da berejo in se izobražujejo v svojem maternem jeziku, kljub temu da je bila v tistem času nemščina uradni jezik," je v zborniku zapisala avtorica programa literarne delavnice Maja Furman, ki je lahko upravičeno ponosna na osnovnošolske izdelke, v katerih spoštovanje, zrelost in odgovornost do izbrane teme podajajo roko otroški svežini in vedrini, ki sijeta tudi iz ilustracij.