Škofjeloški pasijon razglašen za živo mojstrovino državnega pomena

Odlok je temelj za pripravo predloga za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, so sporočili z MIZKŠ.

Predlog odloka je bil pripravljen v sodelovanju z Občino Škofja Loka skupaj s strokovnimi službami MIZKŠ ter Slovenskim etnografskim muzejem, koordinatorjem varstva žive dediščine.

Vlada skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine lahko z odlokom za živo mojstrovino razglasi živo dediščino, ki je pomemben del življenja na območju Slovenije oziroma predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo, so sporočili z MIZKŠ.

Pasijonska velikonočna procesija v Škofji Loki sodi med najstarejše kontinuirano uprizarjane gledališke procesijske igre v Evropi. Na osnovi pisne predloge, ki je ohranjena v Kapucinskem samostanu v Škofji Loki, se je pasijonska velikonočna procesija z vmesnimi prekinitvami izvajala v srednjeveškem jedru Škofje Loke od leta 1713 dalje do ukinitve v času jožefinskih reform.

V 20. stoletju je bila oživljena leta 1936 in ponovno leta 1999, uprizorjena pa je bila še leta 2000 in 2009. Izvirno dramsko besedilo Škofjeloškega pasijona je zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald, med letoma 1715 in 1727. Je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku ter predstavlja enega največjih dosežkov slovenskega slovstva v baročnem obdobju.

Znotraj srednjeveškega jedra Škofje Loke več 100 igralcev na različnih prostorih uprizori 13 figur pasijona. Nastopajoči in pripravljavci Škofjeloške pasijonske procesije povezujejo formalne in neformalne skupine nekdanjega Loškega gospostva, skupnosti in posameznike iz mesta in iz okoliških vasi, ki sodelujejo pri izvedbi.

Pasijon je edinstvena tovrstna procesija v Sloveniji in je največja uprizoritev v odprtem prostoru srednjeveškega mesta v tem delu Evrope. Na pomen Pasijona v Škofji Loki opozarja posebna razstava v jedru mesta. Naslednja uprizoritev bo leta 2015.