Razstava, posvečena Svobodi - "čarovniku odrskega prostora"

Ustvaril je okoli 600 scenografij, ki jih odlikuje zanj značilna raba svetlobnih učinkov in inovativnost. Razstavo njegovih del bodo v muzeju in v Mestni galeriji na Cankarjevem nabrežju odprli drevi ob 20. uri. "Svoboda pri svojemu delu izhaja iz spoznanja, da scenografija ne dela kulise, temveč ustvarja nov prostor," je povedal Svetina. Spomnil je, da v slovenskem gledališčem prostoru Svoboda ni neznan. V sezoni 1973/1974 je namreč v ljubljanski Drami, ko je bila ta v veliki krizi, naredil scenografijo za Racinovo Fedro.

Avtorica razstave Helena Albertova, ki je Svobodo poznala tudi osebno in je imela možnost z njim večkrat sodelovati, je povedala, da je kot scenograf težil odkriti nekaj novega v vsaki produkciji. "Na nek način je bil s tem obseden," je menila. Pri snovanju scenografij ga je navdihnil prostor, v katerem je delal. Bil je zelo fleksibilen v razmišljanju in je znal izkoristiti vse možnosti, ki jih je prostor nudil. Poleg iger svetlobe so za njegove scene zelo značilna še ogledala.

Razstava z naslovom Čarovnik odrskega prostora je razdeljena na dva dela. V Slovenskem gledališkem muzeju bo predstavljeno scenografovo življenje in delo, poudarek pa bo na predstavitvi znamenitega praškega gledališča Laterna magika, ki je bila po besedah Svetine "njegov izum". V prostorih Mestne galerije na Cankarjevem nabrežju bodo na ogled originalne makete, fotografije in videoposnetki postavitev dramskih iger svetovno znanih dramatikov - Čehova, Shakespearea, Pirandella in Goetheja - ter opernih predstav, za katere so glasbo napisali veliki skladatelji, je še dejala Albertova.

Največji češki scenograf druge polovice 20. stoletja Svoboda je znan kot največji češki scenograf druge polovice 20. stoletja. Od leta 1943, ko je naredil prvo scenografijo za Hölderlinovo pesniško dramo Empedokles, do leta 2002, ko je zasnoval še zadnjo scenografijo, je ustvaril več kot 600 scenografij in sodeloval z najpomembnejšimi svetovnimi gledališkimi režiserji.

S svojim ustvarjalnim opusom je dokazal, da je gledališče umetnost, ki se vedno znova rodi iz praznine in črnine odrskega prostora in da je bilo mogoče tudi v času, ko je bila Češkoslovaška socialistična republika del vzhodnega bloka, pod nenehnim sovjetskim pritiskom, snovati drzne in celo prevratniške gledališke eksperimente, so zapisali v muzeju.

O življenju in delu tega češkega scenografa bo Albertova spregovorila na predavanju, ki bo v torek, 8. julija, ob 11. uri v Slovenskem gledališkem muzeju.