Sreda, 12. 1. 2011, 12.39
7 let, 11 mesecev
Prva letošnja Pravljična ReŠetanja Radia Študent
Pravljična ReŠetanja Radia Študent so postala dogodek, kjer pravljicam z veseljem prisluhnejo tudi odrasli. Obiskovalce je v Gromki točno ob uri po piflarsko pozdravil Boštjan Napotnik, ki je cel večer skrbel za rdečo nit programa. Ta je bila tokrat krvavo rdeča, saj jo je v prvih pravljicah slabo odneslo kar precej živali in ljudi, vendar je bilo vzdušje po zaslugi radijskih napovedovalcev vse prej kot morbidno. Napotnik se je uvodoma pošalil, da so radijskih napovedovalci ena redkih družbenih skupin, ki navija za novi zakon o malem delu. Če bo namreč obveljala najnižja dovoljena urna postavka, se bo radijskim napovedovalcev po Napotnikovih besedah honorar povečal za kar dva in polkrat.
V dobrih dveh urah se je na odru zvrstilo dvanajst pripovedovalcev in za mnoge v občinstvu je bilo prvič, da so lahko znane glasove z radia povezali tudi z obrazom. Občinstvo so zabavale tako slovenske pravljice, tokrat koroška in škocjanska, kot tudi bolj eksotične pravljice, kot je bila pravljica ljudstva Bai s Kitajske, manjkale niso niti evropske. Medtem ko so v prvem delu večera zgodbe kot za stavo zahtevale žrtve, so s Pripovedjo o kadi, ki jo je interpretiral Rok Kosec, pravljice postajale vedno bolj polne vsebin za odrasle.
"Pravljice izbira ekipa šestih ljudi, tako za oddajo Za 2 groša fantazije na Radiu Študent kot za Pravljična ReŠetanja. Mi v resnici ne vemo, kakšna bo interpretacija zgodbe, ko jo bomo enkrat predali napovedovalcu, lahko samo predvidevamo, saj vsak radijski napovedovalec v zgodbo prinese veliko svojega razumevanja," nam je povedala Špela Frlic, ena izmed nastopajočih, ki sodeluje tudi pri izboru. "Pazimo le, da so zastopane pravljice tako iz Slovenije, Evrope, kot iz drugih koncev sveta ter da so teme različne, da so tudi družbenokritične in da lahko pripravimo celovit in raznolik program."
Raznolikosti v torek res ni manjkalo; od kratkih živalskih prigod, do dolgih osebno zaznamovanih zgodb in humornih predelav, kjer Kristus in Sveti Peter postaneta Điza in Pero, kjer pekel pazijo štirje hudiči in vsak od njih govori drug slovenski dialekt in kjer deklice na klavir igrajo kot Richard Clayderman.
"Zelo veliko pravljic je že prevedenih in so že bile objavljene pri nas, precej zgodb pa dobimo s pomočjo natečaja Nova ljudska, kjer zbiramo nove prevode ljudskih zgodb. Sicer pa je precej dober vir, če se ti seveda ljubi brskati in izbirati, tudi internet," pravi Ana Duša, ki je kot predzadnja interpretirala Zgodbo o vezirjevem sinu in kopališčarjevi ženi, ki so jo našli v knjigi Ljubezenske zgodbe iz tisoč in ene noči.
Naslednja Pravljična ReŠetanja za otroke bodo 29. januarja v Cankarjevem domu, 1. februarja bo ekipa sodelovala na Festivalu Bobri, 23. marca pa na festivalu Pravljice danes 2011.