Prešerno in množično praznovanje kulturnega praznika

Več sto ljubiteljev Prešernove poezije se je udeležilo opoldanskega recitala dramskih igralcev na Prešernovem trgu, v Kranju pa je potekal Prešernov smenj, ki je privabil več tisoč ljudi.

V Ljubljani je slovenska himna zazvenela tudi v tujih jezikih

Tradicionalni pesniški recital, ki ga pripravlja Združenje dramskih umetnikov, je bil, kot je dejal ljubljanski župan Zoran Janković, tista prava proslava, ki se je je udeležilo veliko ljubiteljev kulture. Prešernove pesmi so prebirala znana igralska imena, kot so Jožica Avbelj, Jerica Mrzel, Tone in Jernej Kuntner, Štefka Drolc in Jurij Souček. Posebnost letošnjega recitala pred Prešernovim spomenikom je bila ta, da je v skladu z letom medkulturnega dialoga 7. kitica Zdravljice, slovenska himna, zazvenela tudi v tujih jezikih.

Poseben program so pripravili tudi v knjihgarni Konzorcij Zgolj v slovenskem jeziku, a vendarle zelo zgoščen je bil tudi dogodek v knjigarni Konzorcij. Beseda je tekla o knjigah, kot so Antologija slovenskih pesnic, Prihodnost, ki je ni bilo Vladimirja Kavčiča, Zbrane pesmi Gregorja Strniše, ki se poleg vsebine v spomin vtisnejo tudi zaradi svojega obsega.

Kranj se je preoblekel v Prešernov čas

Na slovenski praznik so številni obiskali "Prešernovo mesto" Kranj, ki se je na ta dan preobleklo v Prešernov čas. Trgovine je zamenjal trg domače obrti, jeklene konjičke pravi konji in vozovi, za vzdušje 19. stoletja pa so poskrbeli tudi lajnarji.

Celotno dogajanje je bilo v prvi vrsti posvečeno pesniku Francetu Prešernu, ki je natanko pred 159 leti umrl v Kranju, kjer je dolgo časa prebival in ustvarjal svojo poezijo. Zato je bila rdeča nit celotne prireditve recitacija Prešernovih poezij in predstavitev obdobja, v katerem je živel.

Nostalgija iz Prešernovih časov iz leta v leto v Kranj privablja več obiskovalcev, je bil z dogajanjem zadovoljen kranjski župan Damijan Perne. Direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec pa je pojasnila, da je na prireditev prišlo več tisoč ljudi, kljub bojazni, da bodo ob tako lepem vremenu ušli na smučišča. "Pa vendar je očitno ta praznik, ki ga že nekaj let v Kranju slavimo na takšen način, že toliko poznan, da so se ljudje množično odločili za ogled Kranja in obisk tega dogodka," je povedala Polenčeva, ki je pojasnila, da je veliko obiskovalcev prišlo tudi z zgornje Gorenjske in Ljubljane ter celo s Primorske.

Na 30 kranjskih stojnicah so ponujali tudi bogato kulturno dediščino Obiskovalci Kranja so občudovali igralce v kostumih iz 19. stoletja, ki so bili skrbno izdelani po različnih izpričanih virih o oblačilni kulturi na Slovenskem in ponazarjajo pražnji oblačilni videz v Kranju in na Gorenjskem v prvi polovici in sredini 19. stoletja. Vsak je iz Kranja lahko odnesel tudi kakšen spominček, saj je bila na 30 stojnicah ponujena bogata kulturna dediščina, ki jo ljudje z ročnimi deli še vedno ohranjajo. Med drugim so bili na voljo izdelki iz medu, iz lesa in keramike, nakit iz poldragega kamenja ter stare knjige, pa tudi Prešernove kroglice niso manjkale.

Živahno je bilo tudi v Prešernovi rojstni vasi, Vrbi. Na prireditvah so našteli čez 4000 ljudi, na sami osrednji proslavi pred tamkajšnjim Prešernovim spomenikom pa okrog 1000.

Simoniti je v vili Podrožnik sprejel dobitnika Prešernovih nagrad Slovesno, a tokrat le za ožji krog kulturnikov je bilo v vili Podrožnik, kjer je minister za kulturo Vasko Simoniti sprejel letošnja dobitnika Prešernovih nagrad in nagrajence Prešernovega sklada. Kot je v svojem nagovoru poudaril minister, mora majhen narod, kot je slovenski, veliko pozornosti nameniti prav umetnosti, saj brez nje ne more biti velik. Slovenstvo je po ministrovem mnenju potrebno istovetiti z domačo umetnostjo, tako je bilo v zgodovini in tako je tudi danes. Vendar pa se časi spreminjajo: Slovenci so v preteklosti pogosto cenili vse, kar je bilo tuje, danes pa se zavedajo, da niso šibkejši od večjih narodov, še več, slovenska umetnost je v tujini vse bolj priznana, tudi po zaslugi letošnjih dobitnikov Prešernove nagrade in nagrajencev Prešernovega sklada.

Sprejema sta se udeležila oba dobitnika Prešernovih nagrad, prevajalec in književnik Janez Gradišnik ter oblikovalec Miljenko Licul, in nagrajenci sklada gledališki režiser Sebastijan Horvat, intermedijska umetnica Ema Kugler, hornist Boštjan Lipovšek, igralec Uroš Smolej skladatelj Bor Turel, manjkal je le pesnik Primož Čučnik.