Zadnji gost festivala Literature sveta - Fabula 2010 v sklopu LSPK je bil Richard Flanagan, ki velja po Patricku Whiteu za največjega sodobnega avstralskega pisatelja.
V večernem pogovoru z novinarko Vesno Milek in prevajalcem Juretom Potokarjem v Klubu CD je pisatelj spregovoril o literarnem opusu, ki je mestoma prepreden s slovensko tematiko. V slovenskem prevodu so dosegljivi trije Flanaganovi romani: Neznana teroristka, Smrt rečnega vodnika in Plosk ene dni. Zadnja dva določa tudi slovenska tematika. Avtorjeva žena je namreč hčerka slovenskih emigrantov, zato so Flanaganu slovenske družbeno-kulturne razmere blizu.
Slovenija kot "kakšna Pollockova slika"
Ko je Flanagan po Študiju v Oxfordu, ki je, kot je dejal, neznosno siv in dolgočasen, prispel v Slovenijo, ga je ta v svoji živopisanosti spominjala na "kakšno Pollockovo sliko". S Slovenijo je povezana tudi ena pisateljevih najmočnejših literarnih izkušenj, ki jo je doživel ob nastopu pesnika Daneta Zajca. Sicer pa Flanagana, po drugi strani, vedno znova presenetita moč Cerkve in gorečnost vernikov, ki sta značini za Evropo, četudi je sam potomec irskih priseljencev.
Njegova literatura, polna natančnih popisov narave, daje slutiti, tako Milekova, da je nemara panteist, a se pisatelj v tem opisu ne najde. Vsekakor pa je narava v Tasmaniji, kjer živi, zelo pomembna, saj se tamkajšnji prebivalci zavedajo, da je veliko mogočnejša kot civilizacija. Narava v Flanaganov literarni svet prinaša nekaj magičnega, toda pisatelj sam sebe ne uvršča v magični realizem, saj je ta po njegovem mnenju rezerviran zgolj za določeno obdobje latinskoameriške literature.
Flanagan prisega na bogate metafore
Kljub temu Flanagan v literarnem ustvarjanju prisega na bogate metafore, kajti leposlovje "ne sme biti anoreksično". Pisatelj mora vedno pisati o tem, kar je onkraj njega, kar mu je neznano. Ob tem se mora vsakdo, ne le pisatelj, po Flanaganovem mnenju iskati v stiku z drugimi, kar je daleč od sodobne miselnosti. Ta veleva, naj posameznik vse odgovore najde v sebi.
Izkušnje v svetu filma
Flanagan ima tudi dve pomembni filmski izkušnji. Po lastnem scenariju je uspešno zrežiral film Plosk ene dlani, bil pa je tudi soscenarist pri hollywoodskem filmu Avstralija v režiji Baza Luhrmanna. Pisatelj je dejal, da se kljub vsemu raje zadržuje v polju literature, saj je pri filmu tako, da imaš v nekem trenutku kup novih prijateljev, že v drugem pa si lahko skoraj povsem sam. Vloga režiserja po njegovem obsega tri ravni, umetniško, politično in pogajalsko. Flanagan torej v prvi vrsti ostaja umetnik, saj mu je samota pisateljskega poklica nadvse ljuba. Ko piše, pride na površje, kot je pripomnil Flanagan, njegov najboljši del.
4
