Pirellijev koledar fotografa Steva McCurryja z družbeno angažirano noto

Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja so si za proizvajalca gum Pirelli zamislili novo strategijo komuniciranja s kupci. Na španski Majorki so tako v sodelovanju z umetniškim direktorjem Derekom Forsythom in dvema modeloma nastale fotografije Roberta Freemana. Koledar za leto 1964, ki je bil sprva namenjen prodajalcem pnevmatik za motorna vozila, je presegel svoj prvotni namen in, česar ni nihče slutil, postal kulturni fenomen.

Iz izdelka, namenjenega delavcem v servisnih delavnicah in voznikom tovornjakov, je tako Pirellijev koledar postal eden najbolj zaželenih in težko dostopnih števcev časa in dogodkov.

Naftna kriza je njegovo izhajanje v desetletju med 1974 in 1984 prekinila, a ne dokončno. Za leto 2013 je tako nastal že 40. po vrsti, pod katerega se je podpisal vojni fotograf Steve McCurry, ki je v Riu modele v letošnji izvedbi upodobil v oblačilih, vsemu pa dodal tudi nekaj družbene angažiranosti.

Vzhičenje in ekstaza ujeta v podobe Lanskoletni koledar so v podjetju zaupali modnemu fotografu Mariu Sorrentu, ki je v divji naravi Korzike ovekovečil devet manekenk in tri igralke. Lanskoletno stvaritev so opisovali kot vzhičenje, ekstazo, ujeto v podobe.

Po besedah modela in manekenke Mile Jovovich, ki je bila ena izmed sodelujočih lepotic, "je res dobra stvar pri Pirelliju to, da so njihove gume dejansko odlične. So močne in moderne, zato ni naključje, da fotografije, ki so nastale zanje, prikazujejo neverjetne, močne in čudovite ženske".

"Poklon ljudem, ki sem jih imel priložnost upodobiti" Za letošnji koledar so se pri Pirelliju odločili za konceptualni preobrat stran od ženske podobe, ki se razkriva skozi delno ali popolno gola telesa. Za obeležitev 40. obletnice izhajanja koledarja so v italijanskem podjetju, namesto da bi najeli zveneča modna fotografska imena, kot so Mario Testino ali Terry Richardson, sklenili sodelovanje s svetovno priznanim fotografom Stevom McCurryjem. Poslali so ga v Rio, gostitelja naslednjega svetovnega nogometnega prvenstva in olimpijskih iger.

Ameriški fotograf, portretiranec ljudi, ki je svet z afganistansko vojno soočil s fotografijo zelenookega mladega dekleta iz begunskega taborišča v Pešavarju – eno izmed kultnih podob preteklega stoletja, ki jo je na naslovnici objavil National Geographic – zase pravi, da je "ulični fotograf, ki odkriva situacije". S svojim delom je skozi svoj objektiv interpretiral že velik del sveta.

Ob Pirellijevem povabilu, kot navaja Guardian, je bil McCurry prijetno presenečen. Priznal je, da si ni mislil, da bi bil lahko možna izbira, saj ni modni fotograf. A v podjetju so želeli, da koledar zasnuje na svoj način, v svojem slogu.

Po dokončanem projektu je izjavil, da gre za "osebni poklon vsem, ki živijo v vznemirljivih mestih in ki jih je imel priložnost fotografirati".

Tako je nastal vizualni zapis mesta in dežele, ki jo Pirelli dojema kot eno izmed pomembnih prihodnjih trgov svojega posla.

Lepotice z družbeno angažiranostjo "Gole ženske fotografiraš kjerkoli," pravi Steve McCurry, "a moji modeli so oblečeni, vsaka od njih pa pooseblja tudi dobrodelne cilje. So posameznice z močnimi ideali. Zato sem jih želel fotografirati na posebnem kraju, Rio je bil za to odličen," še svoje videnje povzema avtor letošnjega Pirellijevega koledarja. Kraj je opisal kot mističen, z gorami in plažami ter neverjetno svetlobo.

V navezavi med manekenkami in dobrodelnostjo je veliko cinizma, se zaveda McCurry, ki se je fotografiranja lotil z iskreno željo po upodobitvi lepotic, ki skozi svoje delo spodbujajo različne družbene cilje in oblike pomoči.

Med izbranimi so Isabeli Fontana, Sonia Braga, Liya Kebede, Summer Rayne Oakes, Marisa Monte, Elisa Sednaoui, Petra Nemcova, Hanaa Ben Abdesslem, Adriana Lima, Kyleigh Kuhn in Karlie Kloss.

Petra Nemcova od leta 2004, ko je v katastrofalnem cunamiju na Tajskem izgubila zaročenca, vodi organizacijo Happy Hearts Fund, ki pomaga otroškim žrtvam naravnih nesreč. Kyleigha Kuhn pa je ustanoviteljica fundacije, ki pomaga pri vzpostavljanju šol za afganistanske deklice.

Koledar osvetljuje vsako izmed družbenih aktivnosti sodelujočih manekenk. "Sodelovanje s Stevom pri projektu je bila dobra priložnost za širše sporočanje o dobrodelnih aktivnostih, ki jih vsaka od nas izvaja," po navajanju Guardiana pravi Kuhnova.

Druženje z modeli je fotograf opisal kot enega izmed ključnih elementov dela na tem projektu. "Preživljanje časa z manekenkami zunaj časa fotografiranja, ob pogovorih o njihovem delu, je bila najboljša stvar tega dela. Velikokrat se namreč ujamemo ob napačnih predstavah o modelih, ki nimajo veliko za povedati … Prepoznati, da gre navdihujoče osebe, je kdaj zaradi predsodkov težko," še pravi fotograf.