Peta Reza v Drami

Igra nam je (bila) všeč, so danes v en glas povedali ravnatelj in umetniški vodja SNG Drama Ljubljana Janez Pipan, prevajalec in režiser Janusz Kica.

Bivanjska razsežnost političnega človeka

Dramatičarka, ki je nedavno dala na trg knjigo s portretom francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, priseljenca, kot so njeni starši (oče Jud, napol Iranec, napol Rus, mati Madžarka) - ker je, kot pravi v enem od intervjujev, začutila potrebo, da piše o bivanjski razsežnosti političnega človeka, "leži" ne le nemškim igralcem, ki tačas njene igre igrajo v 14 gledališčih po Nemčiji, temveč tudi v Sloveniji: v Drami bo to peto njeno gledališko besedilo; prvo je bilo Art, ki ga še igrajo, uspešen je bil tudi En španski komad.

Publika ima rada Yasmino Reza Zakaj prav Yasmina Reza? Očitno jo ima rada tudi publika, je razložila dramaturginja predstave Mojca Kranjc. Sicer pa sodi med redke avtorice, ki like postavljajo v "mainstream" okolje, neke vrste "meščanstvo", čeprav je danes družba strukturirana drugače. Ne zanimajo je ekstremni pojavi, temveč tisto, kar je najbolj "normalno", je povedala Kranjčeva in naštela nekaj tem, ki jih na odru odpira dramatičarka - od vzgoje otrok, kuharskih receptov, prek krize v zakonu, krize srednjih let, nasilja v družbi do nešteto drugih. Ni pa tezna, je pristavila dramaturginja.

Pri Rezinem pisanju je vse premišljeno, načrtovano, predvideno

Kica, obenem scenograf predstave, je razložil, da preprostejši kot se kaže komad, več težav za režiserja je pri uprizarjanju. Poudaril je, da Reza ne piše "kar tako", temveč je vse pri njej premišljeno, načrtovano, predvideno. Zanj je posebna draž Boga masakra v tem, da je igralski kvartet - primerljiv z glasbenim - poldrugo uro ves čas na odru. Zato je bilo treba zgraditi ritem, ki ni povezan z odhodi in s prihodi igralcev kot pri običajni dramaturgiji. Čas igre je realen čas, v njem se navidez sveti svet razkroji, fasade nepreklicno padejo.

Igra se začne z espressom in konča z omamo v belem rumu Delal je z "veličastno igralsko ekipo" - to so Saša Pavček, Branko Šturbej, Silva Čušin, Igor Samobor, liki, "stari med 40 in 50 let", ki bodo nastopili v kostumih Alana Hranitelja, lektorsko pa je nad njimi bdela Barbara Korun. V igri osebe zvedo veliko o sebi, ne padejo pa v barbarstvo. Drama kaže na to, je menil Kica, da v tem svetu ni več varovalnih mehanizmov, ni več družine, tudi politična korektnost ne deluje več. Igra "se začne z espressom in konča z omamo v belem rumu". Vse to v izjemno moderni formi, nepretenciozno, je dejal Kica in dramatičarko pohvalil, da ve izredno veliko o svojih likih, kot kakšen Čehov.

Pipan navdušen nad humorjem velemojstrice

Pipan je v šali pojasnil, da katero od njenih iger v Drami "tudi preskočijo". Kar se tiče Boga masakra, ga je nemudoma navdušil. Reza je velemojstrica, zna poiskati prave junake svojih iger in jim nevsiljivo naprtiti vse značilnosti sodobnih intelektualnih krogov, višjega srednjega razreda. Izhodišče za dramo je anekdota, ko najstnik drugemu najstniku izbije dva sekalca. Pipan je navdušen nad njenim humorjem, ki ne izhaja iz besednih iger ali situacij. Vidi pa v igri tudi politični naboj, neizprosno, duhovito in ostro ogledalo družbi.

Igra je napisana v enem samem zamahu Berger je opozoril, da igra ni razdeljena na prizore, napisana je, prosto po Jesihu, v enem samem, a zelo sarkastičnem zamahu. Pisana je v izobraženem, gladkem jeziku, ki pa dobiva grozeče podtone. Jezik generira čuden spopad med paroma in znotraj obeh parov. Jezik se izkaže za popadljivega, je razložil Berger, ki je prevedel že tudi En španski komad.