Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
18. 12. 2007,
14.48

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Torek, 18. 12. 2007, 14.48

8 let

O težavah Hamleta tudi v MGL

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Na Mali sceni Mestnega gledališča Ljubljana so včeraj zvečer premierno predstavili temačno komedija Toma Stopparda Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva.

Zgodbo, iztrgano iz Shakespearjevega Hamleta je režiral Jure Novak. Režiser Jure Novak, od leta 2007 tudi umetniško vodja Gledališča Glej, je na oder Male scene MGL postavil temačno komedijo Toma Stopparda Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva. Zgodna, iztrgana iz Shakespearjevega Hamleta , govori o dveh mladih plemiših, ki se ne zavedata, da sta stranska lika in dobita kraljevsko nalogo – izvedeti, kaj muči nesrečnega Hamleta.

Gildenstern in Rozenkranc se tako znajdeta v situaciji, ki je zanju prezapletena, in v zgodbi, ki je nerazumeta. Oba se tako znajdeta v glavni nastopajoči vlogi in s tem predstavljata živi metafori kompleksne zmede identitete. Vsa njuna resničnost je zgolj navidezna in se znova in znova simulira, dokler vzdrži iluzija, dokler se ne pojavi nova realnost, ki je prav tak navidezna.

Intimna igralska predstava

Režiser Jure Novak, ki se je na odru Šentjakobskega gledališča letos predstavil tudi s partizanskim vesternom Vrnitev Blažonovih, je vloge v komediji namenil Gregorju Grudnu, Mateju Pucu in Janezu Starini. Tako se je režiser z manjšo ekipo osredotočil na problem ustvarjanja, nastajanja, postajanja, tako v ožjem umetniškem smislu kot tudi v širšem, življenjskem. Dokaj intimna igralska predstava, ki jo je včeraj z navdušenjem sprejela polna dvorana, z minimalnimi sredstvi pristopi h gledalcu neposredno, iskreno in ga zapelje v svet med svetovi, v vsakič vnovično nastajanje in postajanje. Skratka – nekam med resničnostjo in domišljijo. S slednjo pa se je pri kostumih poigrala tudi primorska modna oblikovalka Mateja Benedetti.

Ne spreglejte