Najbolje oblikovane nizozemske knjige v MGLC-ju

Razstavo, ki je še ena v nizu programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige, so odprli njegova ekscelenca Jos Douma, veleposlanik Kraljevine Nizozemske, Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo pri Mestni občini Ljubljana, in Nevenka Šivavec, direktorica MGLC. Razstavljena dela so prikaz njihove produkcije, za katero bi bilo napačno reči, da je nacionalno nizozemsko zaznamovana, ampak jo gledalec lahko bere kot področje tiskane knjige, vsebinsko, formalno, likovno in vizualno različne. Osem kategorij Razstavljen je izbor 30 nizozemskih knjig v osmih kategorijah, ki so izšle leta 2009. Izbor opravlja petčlanska žirija v zanimivi sestavi, ki vključuje tudi druge tiskarske stroke, v zasedbi dveh oblikovalcev, tiskarja, knjigotržca in kuratorja ali znanstvenika ali publicista, ki redno objavlja članke o oblikovanju. Knjige za končni izbor, največ 33, predlagajo oblikovalci, založniki in tiskarji. Kriteriji za izbor so bile knjige, ki izstopajo po obliki, tipografiji, podobah, izbiri materiala in tehnični izdelavi. Eden od kriterijev je tudi najti kakovostno ravnotežje med vsebino in obliko izdanih knjig. Izbrane knjige z vsakoletne razstave Najbolje oblikovane nizozemske knjige so vključene tudi v pripravo za mednarodni izbor za razstavo Schönste Bücher aus aller Welt (Najlepše knjige z vsega sveta) na knjižnem sejmu v Leipzigu.

Na razstavi v MGLC-ju so zbrana dela, ki so že gostovala na frankfurtskem sejmu in bila na ogled že v različnih nizozemskih krajih, po Evropi in na Japonskem. Izbor v letu 2009 je bil z vmesnimi prekinitvami že 51. zapovrstjo. Pričujoča razstava, ki bo na ogled do 6. maja, gre jeseni na gostovanje po nizozemskih mestih in deželah. Svojo pot bo že tradicionalno začela v mestnem muzeju Stedelijk Museum Amsterdam.

Obstanek tiskane knjige Grafično oblikovanje, četudi "omejeno" s tipografijo, odlikuje bogata domišljija, ki jo oblikovalci ustvarjalno in učinkovito uporabljajo v obliki elementov in struktur v tiskanem mediju. Svojim izdelkom pridajo edinstven grafični jezik časa in prostora. Danes, ko se je tudi grafične industrije dotaknila recesija in ko potrošniška družba posega tudi po različnih interaktivnih bralnikih, so tovrstne razstave lahko predmet razmišljanja ne le o estetiki berljivega in vizualno sporočilnega, ampak tudi o tem, kaj lahko uporabniku knjiga poleg svoje vsebine sporoča tudi na formalni ravni.