Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
31. 1. 2014,
10.16

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

nagrade vizualna umetnost

Petek, 31. 1. 2014, 10.16

8 let

Nagrade Trend: Slovenci že v vrhu svetovne umetnosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Ni res, da Slovenci nimamo velikih imen med krativci, še več, nekatera imena krojijo tudi svetovne trende.

Nagrade Trend, s katerimi slavimo slovensko ustvarjalnost, se podeljujejo že štirinajsto leto zapored. Čeprav bi mnogi rekli, da gre za nesrečno število, Jožica Brodarič, organizatorka in pobudnica dogodka, meni, da je z izborom letošnjih nagrajencev žirija vseeno imela srečno roko.

Podeljenih je bilo pet nagrad, od tega štiri za dosežke v ustvarjalnosti in ena za življenjsko delo. Izbor nagrad poteka med avtorji s področij sodobne umetnosti, arhitekture, modnega, grafičnega in industrijskega oblikovanja, fotografije, ilustracije, stripa in animacije, scenografije in kostumografije ter novih medijev.

Oblikovalski tandem in obrtniški perfekcionizem Med nagrajenci se je kot prvi predstavil oblikovalski tandem Tomaž in Urška Draž. Ta že več kot dvajset let predstavlja inovativnost v slovenskem prostoru. V nagovoru smo večkrat slišali primerjavo in označbo za slovenski Missoni in obrtniški perfekcionizem.

Med zadnjimi kolekcijami z njunim podpisom so presenetili vzorci kolekcije Diatomeja, ki temeljijo na strukturi kremenastih alg, ki jih najdemo tudi v Ljubljanici. Tako sta postregla z novimi konceptualnimi usmeritvami in vnesla nekaj svežega v portfelj modnih inovatorjev.

Besedilu daje podobo Scenograf Branko Hojnik je med najbolj iskanimi imeni slovenskega gledališča. Po izobrazbi slikar je najmočnejši v kompozicijski organizaciji odra, uravnoteženem odnosu med celoto in detajli ter v sposobnosti posredovanja sugestivnih simbolnih konotacij.

Njegova končna dela so uravnotežena in omogočajo dosledno in učinkovito realizacijo koncepta zastavljene predstave. V preteklem letu se je podpisal pod podobo več predstav. Med drugimi tudi: Kaligula Vita Tauferja in Misterij buffo Aleksandra Popovskega, Služkinji Vinka Möderndorferja in Othello Jerneja Lorencija.

Oblikovalski kolektiv, ki je vstopil tudi v start-up sceno Gigodesign je oblikovalski kolektiv pod vodstvom Mihe Klinarja in Matevža Medje. Loteva se holističnega pristopa k produktnemu oblikovanju. Njihov podpis nosijo počitniška domovanja Adria Astella, jadrnica Seascape 27, znamka lesenih izdelkov za dom Leis.

V kolektivu so tudi pobudniki in partnerji Kompetenčnega centra za design management, v start-up sceno pa so posegli z ustanovitvijo dizajnerskega pospeševalnika DesignForward.

Dobil nagrado, za katero se ne moreš prijaviti na natečaj Fotografski mojster Klavdij Sluban, kronist geografskega ter socialnega obrobja, je zbrane ob prejemu nagrade pozdravil prek videonagovora, v katerem je poudaril, da je vesel, da je dobil eno izmed nagrad, za katero se ne moreš prijaviti v natečaj.

Fotograf živi v Franciji, največ časa pa preživi na potovanjih po vsem svetu. Retrospektiva Klavdij Sluban: After Darkness v fotografskem muzeju Musée Nicéphore Niépce v Burgundiji v Franciji je prikazala izbor del iz zadnjih dvajsetih let, ki je znova potrdil, da gre za enega najbolj konsistentnih avtorskih imen sodobne evropske fotografije. Njegovi striktno črno-beli posnetki, posneti z Leico in prežeti z njemu značilno melanholijo, sežejo daleč onstran reportažne fotografije. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli so serije fotografij iz zaporov za mladoletne.

Za življenjsko delo nagrada sodobni umetnosti Nagrado za življenjsko delo je prejela Skupina OHO. Kolektiv, ki je sicer formalno obstajal le med letoma 1966 in 1971, a v tem kratkem času zamajal temelje in ustaljene poti ter ustvaril novo smer, ki ji še danes sledi sodobna umetnost.

Skozi njihovo ustvarjanje smo se lahko srečali z več žanri: pop art, land art, performans, happening, body art, ludizem, vizualna in konkretna poezija, programirana umetnost, arte povera, strukturalizem, poststrukturalizem, semiotika, transcendentalni konceptualizem, ezoterika in mnogi drugi.

Gibanje se je oblikovalo v jedro štirih: Marko Pogačnik, Milenko Matanović, David Nez in Andraž Šalamun. Po uspešni razstavi v muzeju sodobne umetnosti v New Yorku se je kolektiv po dilemi o nadaljnjih korakih odločil za samorazpustitev in samostojno ustvarjanje po vsem svetu. Tako so še naprej sledili lastnemu konceptu in končnemu cilju, kjer so umetnost združevali z življenjem.

Ne spreglejte