SiolNET. Trendi Svet znanih
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na okrogli mizi baletnikov o izobraževanju plesalcev

2

termometer

Na prvi tematski okrogli mizi, posvečeni baletu, so v prvem sklopu spregovorili o baletnem izobraževanju.

Beseda je tekla o formalnem izobraževanju baletnikov in težavah, ki se pojavljajo zaradi splošne mature, ki jo morajo opraviti, statusu baletnikov ter o praktičnem pouku, ki ga je občutno manj kot v drugih evropskih državah. Udeležence okrogle mize z naslovom Prispevek SNG Opere in baleta Ljubljana k prihodnosti opere in baleta na Slovenskem, ki jo je vodil Vojko Vidmar, je uvodoma pozdravil ravnatelj SNG Opere in baleta Ljubljana Mitja Bervar. Poudaril je, da se v Operi zavedajo problemov in potreb na področju baleta. Ti se po njegovih besedah pojavljajo predvsem pri izobraževanju baletnikov, njihovem statusu in možnostih vključitve v profesionalne ansamble.

Učenci baleta so v podrejenem položaju

Vodja oddelka za balet na glasbeni šoli ter na srednji in višji baletni šoli v okviru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Matej Selan je predstavil stanje baletnega izobraževanja in težave, ki se pojavljajo v praksi. Za razliko od osnovnošolskega, ki je po njegovih besedah relativno dobro urejeno in primerljivo z drugimi evropskimi državami, pa se na nivoju srednješolskega izobraževanja pojavljajo številne dileme.

Prva težava, ki jo vidi Selan, je, da srednješolski program poteka le v Ljubljani in v Mariboru. S tem se po njegovem mnenju izgubijo talenti iz drugih krajev. Največjo težavo predstavlja splošna matura. Zaradi splošnega gimnazijskega programa se omejujejo praktični plesni predmeti. Zato so učenci baleta v podrejenem položaju z drugimi plesalci po svetu, čeprav dosegajo mednarodno primerljive rezultate, je poudaril Selan.

Slabe zaposlitvene možnosti

Baletniki imajo tudi zelo slabe zaposlitvene možnosti. Kot javni uslužbenci so plačani za srednješolsko izobrazbo, je pojasnil Selan. Prihodnost vidi v treh možnostih. Balet lahko ostane v okviru baletniške gimnazije, ob čemer bi bilo treba uvesti manjše skupine, posebej za dekleta in fante.

Rešitev bi bila tudi uvedba umetniške mature; maturantom bi omogočili nadaljevanje na nekaterih fakultetah, kot so denimo AGFT, Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta. "Ne bodo vsi učenci nadaljevali profesionalne kariere," je pojasnil Selan. Tretjo možnost pa vidi v uvedbi višješolskega študija. Univerzitetnega študija si, tako Selan, namreč ne morejo privoščiti, ker ne morejo študirati do 25 leta.

Manj matematike, več karakternega plesa

Po mnenju dolgoletnega vodje mariborskega baletnega ansambla Edvarda Dežmana bi se morali odreči splošni maturi. Ob tem je izpostavil ruski model, kjer se sicer tudi učijo matematike, a bistveno manj kot v slovenskih šolah. Večji poudarek bi po njegovem mnenju morali dati karakternim plesom, ki se jim sedaj nameni le 45 minut tedensko.

Profesor in predsednik Avstrijskega baletnega sveta Karl Musil meni, da bi morali z učenjem plesa začeti prej ter se šele pozneje posvetiti teoretičnim predmetom. Formalni papirji so po njegovem sicer zelo pomembni, a na področju baleta je pomembna predvsem praksa. "Cilj baletne šole je oblikovati umetniške osebnosti in ne inženirje," je dodal.

Osemsto ur na odru?

Predstavnik ministrstva za šolstvo in šport Boštjan Zgonc Rožman se je vprašal, če bi bila Opera pripravljena izobraževati mlade. Osemsto ur programa bi namreč moralo potekati na odru, če bi želeli to predstaviti kot dvoletni visokošolski študij, je pojasnil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin