Na Goriškem na ogled zrcalne slike Aleksija Kobala

O postavitvi Zrcaliti vajenca k soncu bo na drevišnjem odprtju ob 19. uri spregovorila Petja Grafenauer, ki bo predstavila tudi umetnikovo monografijo. Kobal je klasično slikarsko platno zamenjal s površino zrcala, ki mu narekuje vsebinska in formalna iskanja.

Akademski slikar Kobal je s ciklusom Zrcalne slike (2001), ki ga je premierno predstavil prav v Novi Gorici, razprl široko paleto interpretativnih in doživljajskih možnosti. Z njim izoblikuje različne zgodbe, ki vključujejo površino in vstavljene "ready-made" objekte, tako da zrcalo postane pomemben likovni material, saj mu omogoča večplastnost, reliefnost, odbojnost, blesk. Vstopiti v te oblike pomeni vstopiti v slikarjev življenjepis, ki ga je tokrat namesto v barve zavil v skrivnostnost simbolov, so sporočili iz novogoriške mestne galerije.

Po oceni Grafenauerjeve, avtorice uvodnega teksta v razstavnem katalogu in umetnikove monografije, so Kobalove zrcalne slike iz leta v leto bolj izčiščene, znanstvene na eni in metafizične na drugi strani. Zadnja zrcalna slika, Zrcaliti vajenca k soncu, prikazuje kolo, sonce in strmino, ki jo mora vajenec premagati, da bi se vzpel k svetlobi. Sonce je vseskozi pred njim, saj se umetnik kakor Sizif iz cikla v cikel vzpenja proti njemu, a ga nikdar ne ujame, je še zapisala Grafenauerjeva.

V Kopru rojeni Kobal je leta 1986 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sedem let pozneje pa je končal še podiplomski študij slikarstva. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad, med drugim Plečnikovo nagrado za grafično oblikovanje na srednji šoli (1977) in veliko nagrado Majskega salona (1995). Veliko razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini.