Sobota, 15. 12. 2012, 17.21
9 let, 2 meseca
Moda kot odprtokodni sistem

V studiu Almire Sadar, v katerem nastajajo skice in kroji za kolekcije in modne dodatke, intenzivno potekajo priprave na nov projekt, ki je pred modno oblikovalko. To je jutrišnje odprtje nove trgovine na ljubljanski Beethovnovi. Ta bo ovita v drugačen koncept od tistega, ki je vladal v prejšnjem butiku. "Na Tavčarjevi sem imela trgovino deset let in v tem času se je marsikaj spremenilo, predvsem v zadnjih dveh letih. Tudi moj pogled na modo, delo in potrošništvo je danes drugačen," pojasnjuje ustvarjalka.
Snovanje trgovine na Tavčarjevi je bilo oprto na analize nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa, ki je raziskovanje novih tipov trgovin popisal v knjigi Shopping. Arhitekt je zagovarjal princip trgovine, ki deluje kot galerija, vpeta v lokalni oblikovalski, vizualni in kulturni kontekst, ter je atmosferska. Na tak način je nastal tudi prejšnji razstavno-prodajni prostor Almire Sadar. Novega avtorica opredeli z besedami: "Današnji čas predstavlja vrnitev k intimi, k bolj osebnim stvarem, ki nosijo zgodbo." Zato se je odločila za manjši prostor, v katerem bodo svoje mesto našli tudi predmeti drugih oblikovalcev, ki so ali bodo Sadarjevo prepričali. Šlo bo predvsem za unikatne ročno izdelane izdelke, ki bodo vabili k nakupu ali zgolj ogledu, srečevanju in izmenjavi mnenj.
Novi butik bo deloval kot odprta platforma, trgovina, ki jo bodo sčasoma naseljevali različni projekti. To bo lahko razstava, delavnica in predvsem prostor srečevanja, Almira Sadar opiše večfunkcionalno vizijo prostora in ga predstavi skozi princip: "Prodajali bomo to, kar nam je všeč. " Tja bo morda sčasoma preselila tudi svoj delovni prostor. Trgovina v dveh delih bo dajala občutek, da se sprehajaš po stanovanju, intimnem prostoru. Delovala bo kot njen trenutni studio, ki je umeščen v stanovanje, opremljen pa s pričevalci preteklih in trenutnih projektov ustvarjalke.
Zavese so delo Almire Sadar, spominjajo na interpretacijo tkanine, ki ji lahko sledimo tudi pri njenih šalih. Na stenah so skenirane in natisnjene vezenine različnih avtoric, ki so nastale v okviru projekta Vezena blazina. Med svojim delom se je povezala že z marsikatero ustvarjalko, med njimi je tudi ilustratorka in slikarka Petra Varl, s katero sta zasnovali majice z motivi, ki pozivajo k ljubezni in prijateljstvu. V sodelovanju z arhitektko Špelo Leskovic so za stole s pridihom spomina na preteklost nastale pletenine.
"Nekaj časa smo bili impresionirani nad hitro in množično modo, ker je bila dostopna in smo lahko hitro menjali oblačila. A stvari so se spremenile. Danes kupujemo veliko bolj skrbno in premišljeno. Bolj si pozoren, kaj boš kupil, in zapomniš si, kako ti določeno stvar ponudijo." Vse bolj štejeta brezčasnost ter moda, ki ni nujno toliko vezana na sezono in na smernice, poudarja oblikovalka, ki na svojem področju vse bolj zagovarja princip naredi sam, večfunkcionalnost in odprtokodnost. Zadnje opredeljuje skozi nedokončane kose, ki jih s svojo vizijo konča vsak sam. "Včasih smo vse tako skrivali, danes pa to nima več smisla. Internet ponuja toliko informacij, vidimo lahko, da se vse že ponavlja, reciklira in da vse že obstaja. Danes je težko biti popolnoma originalen." To, da jo nekdo kopira, dojema kot kompliment, z zavedanjem, da nihče stvari ne more narediti enako kot ona. Lahko jo posnema, lahko reinterpretira ali celo nadgradi, kar doživlja tudi na delavnicah, ki jih v svojem delovnem prostoru prireja od letošnje zime.
Osem žensk, ki se ne poznajo od prej, se v studiu Almire Sadar tedensko zbira na enomesečnih tematskih delavnicah. Ne gre samo za to, da se učijo določene tehnike, pojasni avtorica, temveč tudi za to, da jim ponudi neki svoj dizjan. S tem se spoprimejo, ga izdelajo in se lahko z njim ukvarjajo tudi v prihodnje. Na prvih srečanjih so tako kvačkale torbe, zdaj času primerno ustvarjajo okraske, januarja pa bodo vezle predpražnike iz filca.
Z delavnicami, ki jih oblikovalka organizira, odgovarja na sodobnost in njene najrazličnejše pozive. V tem primeru uresničuje filozofijo naredi sam. Pri posameznicah spodbuja ustvarjalnost, predaja znanje in izkušnje, z možnostjo samoizdelave pa vzpostavlja drugačen odnos do izdelkov. V digitaliziranem svetu ponuja mikrookolje, kjer se ljudje srečujejo zaradi želje po ustvarjalnosti, učenju in druženju, še strne pomen delavnic.