Letošnji beneški bienale kot vizualen kompendij sveta

Kurator osrednje razstave, ki nosi naslov Il Palazzo Enciclopedico (Enciklopedična palača), je Italijan Massimilliano Gioni. Slovenijo bo na letošnji izdaji bienala zastopala umetnica Jasmina Cibic s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo.

Na razstavi Enciklopedična palača, ki bo na ogled v Arzenalu in v Vrtovih, bo zastopanih 150 umetnikov iz 37 držav. Postavitev bo združila dela, ki so nastala v 20. stoletju, in nove umetniške stvaritve.

Po besedah predsednika ustanove Beneški bienale Paola Baratte so namreč kuratorji bienala spoznali, kako pomembno je ob predstavljanju sodobne umetnosti z osvetljevanjem vezi s preteklostjo ali sodobnimi umetniki avtorje umestiti v historičen kontekst ali v kontekst sorodnega.

Sočasno veliko pozornosti posvečajo tudi odnosu med umetniškim delom in gledalcem, njegove besede povzema sporočilo za javnost.

Več kot seznam sodobnih umetnikov

Gioni si je po Barattovih besedah z razstavo Enciklopedična palača zadal veliko več kot zgolj predstaviti "seznam" sodobnih umetnikov. Zastavil si je vprašanje, kaj je svet umetnikov, ter iskal odnose med različnimi svetovi. Zato bo na razstavi mogoče videti dela sodobnih umetnikov in starejša umetniška dela, pa tudi dela, ki niso umetniška, a spodbujajo domišljijo in sanje.

Navdih za razstavo je Gioni našel v utopični misli Marina Aurita, ki je leta 1955 zasnoval Enciklopedično palačo, imaginaren muzej, v katerem naj bi bilo shranjeno vse znanje človeštva.

Zamislil si jo je kot 136-nadstropno stavbo, ki naj bi bila visoka 700 metrov. Njegov načrt sicer ni bil nikoli uresničen, a podobne sanje o tem, da bi bilo vse znanje človeštva zbrano na enem mestu, so bile v zgodovini skupne še nekaterim umetnikom, pisateljem, znanstvenikom in samooklicanim prerokom, ki so želeli ustvariti podobo sveta, v katero bi zajeli vse njegovo bogastvo in raznolikost. In danes, sredi poplave informacij, se zdi takšen poskus še bolj potreben, a tudi drzen, meni Gioni.

Enciklopedična palača je po Gionijevih besedah razstava o obsesijah in o transformativni moči domišljije. Začne se s predstavitvijo Rdeče knjige psihologa Carla Gustava Junga (1875–1961), ki ni bila nikoli objavljena. V dvoranah Arzenala je razstava organizirana linearno, od naravnih do umetnih oblik, in sledi tipični ureditvi kabinetov kuriozitet 16. in 17. stoletja. Tako kot v Auritijevi palači ti baročni protomuzeji združujejo čudeže narave in dela človeških rok, da bi ustvarili vizualen kompendij sveta.

Razstava bo po Gionijevih besedah delovala kot zapletena in krhka struktura, duhovna arhitektura, ki je "tako fantastična kot tudi blazna". Sicer pa po Gionijevih besedah tudi model bienala temelji na neuresničljivi želji, na enem mestu združiti neskončen svet sodobne umetnosti, naloga, ki se zdi tako absurdna kot Auritijeve sanje.

Ob osrednji razstavi si bo v Arzenalu in na Vrtovih ter na še nekaterih drugih lokacijah mogoče ogledati 88 nacionalnih predstavitev. Deset držav bo z nacionalnimi predstavitvami na bienalu letos sodelovalo prvič. To bodo Angola, Bahami, Bahrajn, Slonokoščena obala, Kosovo, Kuvajt, Maldivi, Paragvaj, Tuvalu in Vatikan.

Tematiziranje nacionalnih predstavitev v umetnostnem kontekstu

V Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega nacionalnega paviljona, se bo s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo predstavila Jasmina Cibic. V njem v ospredje postavlja vprašanje zastopanja države navzven, vezano tudi na sam bienale. Sama meni, da je "od umetnosti iluzorno zahtevati brezmadežno pozicijo čiste kritike".

Organizator predstavitve Cibičeve v Benetkah je Muzej in galerije mesta Ljubljane, projekt pa je nadgradnja postavitve Situacija Anopththalmus hitleri, ki je nastala pod okriljem Evropske prestolnice kulture 2012.

Nagrada za vztrajnost in neodvisnost Slovesnost ob odprtju 55. mednarodnega umetnostnega bienala, na kateri bodo tudi podelili nagrade, bo v soboto, 1. junija, ob 11. uri v Vrtovih. Zlatega leva za življenjsko delo bodo na letošnjem bienalu podelili avstrijski umetnici Marii Lassnig in italijanski umetnici Marisi Merz.

Lassnigova, ki je z deli slikarstvo spremenila v samoanalitično orodje, pri 90 letih predstavlja edinstven primer vztrajnosti in neodvisnosti, ki ga je treba slaviti, piše v utemeljitvi nagrade.

Merzova se vse od 60. let preteklega stoletja ponaša z edinstvenim umetniškim izrazom. Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, je razvila poseben likovni jezik, v katerem se slikarstvo, kiparstvo in risba prepletajo v podobe, ki so na prvi pogled arhaične in prvobitne, v resnici pa gre za sodobne ikone.

Poleg nagrad za življenjsko delo bo mednarodna žirija na slovesnosti ob odprtju podelila še zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva najboljšemu umetniku na razstavi Enciklopedična palača in srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku.

Predogledi bienala, namenjeni strokovni javnosti, novinarjem, umetnikom, kustosom in kritikom, bodo potekali od 29. do 31. maja. Za javnost bo bienale odprt od 1. junija do 24. novembra.