KSEVT – "sateliranje" kulture v orbito

Množica, ki je spremljala včerajšnjo odprtje KSEVT-a – ki je, mimogrede, prva novogradnja kulturne institucije po slovenski osamosvojitvi –, je pričala ne le o širokem zanimanju za projekt, ki je pritegnil heterogeno kulturniško, znanstveno, politično in lokalno javnost, ampak tudi o njegovi komunikativnosti in povezovalni vlogi.

KSEVT, njegovi idejni vodje so umetniki Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič, je objekt in projekt, v katerem se bosta združevali znanost in umetnost, predstavila zgodovinski astronavtski spomin Evrope in evropska astronavtska sodobnost ter se uresničila ideja o kulturalizaciji vesolja.

Pri tem pa kontekst KSEVT-a ne bo le mednarodni in planetarni, ampak tudi lokalni, saj bodo sodelovali z lokalnimi društvi, knjižnico in vitanjsko osnovno šolo. To pa je tudi eno od izhodišč projekta, ki ne stremi le h komunikativnosti s svojim neposrednim in širšim, globalnim, okoljem, ampak želi delovati tudi povezovalno tako na konceptualni, pojmovni kot tudi družbeno-kulturni ravni.

Galerijsko-muzejska dejavnost KSEVT-a bo materializirana na tisoč kvadratnih metrih, kjer je za naslednjih šest let že predvidenih 12 tematskih in potujočih razstav ter tri stalne, med njimi Sto monumentalnih vplivov Hermana Potočnika, ki je zasnovana po skicah iz Potočnikove knjige. Včerajšnje odprtje je omogočilo ogled tudi te, njene glavne teme pa so oris Potočnikove življenjske poti, Potočnikov čas in kontekst, zgodnje raketne tehnologije, vesoljska arhitektura, uporaba Zemljinih orbit, vesoljska oblačila, zbirka Zakladi modernosti in Slovenija v vesolju.

Tretja raven delovanja vesoljskega muzeja, kot naj bi ga že splošno poimenovali, je kulturalizacija vesolja, ki bo dopolnila vojaško in komercialno rabo vesolja. Povezovala bo znanost in umetnost, manifestiral pa se bo kot popolnoma samostojna platforma v simpozijskem delu objekta. V to bodo vključeni doktorji, specialisti in umetniki, predvideni so rezidenčni programi.

V vesolju vlada enakopravnost, naj bo tako tudi na Zemlji Eden od slavnostnih govorcev je bil tudi predsednik države Danilo Türk, ki je v govoru poudaril, da se niti v "svetovnem merilu še ni zgodilo, da bi odprli vrata središča, ki hkrati združuje znanost in umetnost, vizijo in realnost ter sanje in resničnost". Pri tem je poudaril, da umetnosti ne gre zasmehovati in si jo podrejati.

Parafraziral je tudi besede pred kratkim umrlega raziskovalca vesolja Neila Armstronga in dejal, da ta dogodek predstavlja "majhen korak za človeka, a velik skok za Vitanje, Slovenijo in ves svet". V govoru je še dejal, da v vesolju vlada enakopravnost in da naj bo tako tudi na Zemlji.

Uresničevanje projekta je po njegovih besedah budno spremljal in ga v okviru svojih diplomatskih možnosti tudi vseskozi podpiral. Spominja se pogovora, ki sta ga pred dvema letoma na to temo imela z nekdanjim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom.

Na slovesnosti so spregovoril tudi vitanjski župan Slavko Vetrih, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, evropski poslanec Alojz Peterle, ki je med drugim ob dogodku prenesel čestitke iz Evrope, nekdanji sodelavec Nase slovenskih korenin Anton Mavretič ter kozmonavt in predsednik Inštituta za zgodovino umetnosti in tehnologije na Ruski akademiji za znanost Jurij Baturin.

Baturin je od odprtju KSEVT-a podaril Potočnikovo didaktično in vizionarsko knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor, katere naslovnico je opremil z žigom z vesoljske postaje. Pokazal je tudi fotografijo rdeče rakete, na kateri je v vesolje odpotoval Kosovelov portret, plovilo je Baturin izbral na podlagi istoimenske avtorjeve pesmi. Ruski kozmonavt je ob svojem nagovoru še poudaril, da bo pomen včerajšnjega dogodka znan čez vrsto let.

Poleti v vesolje z umetniško misijo Vrata novega objekta je odprla nekdanja ministrica Majda Širca, v času katere je projekt začel postajati realnost. Spremljala jo je plesalka Mateja Rebolj, njen polet v vesolje bo peta razvojna točka 50. letnega projekta režiserja Dragana Živadinovega z naslovom Noordung.

Kot je v intervjuju za STA povedal direktor KSEVT-a Miha Turšič, je ena od pomembnejših nalog središča v Vitanju tudi to, da bo postalo samoumevno, da bo umetnik z umetniško misijo lahko letel v vesolje.

Odprtje KSEVT-a so nadaljevali z nastopom švicarske skupine CodAct, ki je izvedla kibernetično zborovsko delo Pendulum Choir. Dogodek je spremljalo tudi neposredno javljanje posadke Mednarodne vesoljske postaje.

Spominska soba Hermana Potočnika Noordunga Pred petimi leti so za postavitev spominske sobe Hermana Potočnika izbrali Vitanje, kar je postavljalo temelj za razširitev v KSEVT. Objekt bi lahko bil zgrajen v Pulju, kjer se je Potočnik leta 1892 rodil, lahko v Mariboru, kjer je obiskoval šolo, v Slovenj Gradcu, od koder je bil njegov oče, ali na Dunaju, kjer je postal inženir, zasnoval svoje temeljne skice in bil leta 1929 tudi pokopan, kmalu po tem, ko je izšla njegova temeljna knjiga.

A izbrali so Vitanje, to pa zato, ker sta bila od tam njegova mati Minka Kokošinek in njegov ded. Ker mu je oče umrl, ko je bil star leto in pol, je zanj skrbela le mati.

Eno izmed središčnih poslanstev KSEVT-a je seveda tudi predstavitev dela evropskega pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika, ki se je v svoji knjigi prvi lotil reševanja vprašanj vesoljske tehnologije ter predstavil koncept človekovega potovanja in bivanja v breztežnosti širši javnosti.