Kako bodo zemeljski zvoki zveneli na Luni?

Kar nekaj je umetniških projektov in premislekov, ki se v zadnjem času ukvarjajo z vprašanjem prihodnosti človeštva, o njegovih bioloških, družbenih in kulturnih oblikah življenja, ki bodo sledile. Takšen je tudi najnovejši projekt zvočnega umetnika in glasbenika Taa G. Vrhovca Samobolca, ki ga je poimenoval Trden zvok, v projektnem prostoru Aksioma pa ga predstavlja do 25. januarja.

V kontekstu prihodnosti evolucije, ki govori o tem, da nekoč ne bomo več takšni, kot smo, kar pa pomeni spremembe ne le na biološki, temveč tudi na kulturni in družbeni ravni, Tao G. Vrhovec Sambolec izhodišča za premislek o življenju človeka na Luni ponuja na podlagi njegovih fizičnih in simbolnih adaptacijah.

Po več generacijah življenja na Luni se bo človeštvo fizično prilagodilo. Mutirana človeška bitja bodo sposobna živeti ob odsotnosti atmosfere in kisika, zato se bodo spremenili tudi organi in dihanje ne bo več življenjsko potrebno. Ker v vakuumu ni zvoka, bodo živeli v tišini, ne bodo se pogovarjali, temveč bodo komunicirali na nam danes nepredstavljiv način, je izhodišča projekta zapisal avtor.

Do zdaj znane komunikacije – širjenje zvoka po zraku –, podstati jezika kot kulturne entitete in polja identifikacije skupnosti in posameznika ter polja za vzpostavitev simbolnega in kulturnega, tako na Luni ne bo. Kar pa so okoliščine, ki zahtevajo močne konceptualne preobrate v razmerju do koncepta človeškega in kulturnega, kot ga poznamo v zdajšnji obliki.

Namesto širjenja zvoka po zraku, utemeljuje umetnik, bo ta na Luni ujet v vibracije trdih predmetov in stvari, zato bodo meje teh vibrirajočih stvari predstavljale tudi mejo širjenja zvoka. "Zato, če bodo ljudje na Luni hoteli izkusiti občutek zvoka, kot ga slišimo na Zemlji, bodo morali s posnetim ali radijsko prenesenim zvokom zavibrirati svoje lobanje. Uporabili bodo majne vibrirajoče pretvornike, v katere bodo ugriznili kot v liziko, da se bo zvok lahko prenašal iz pretvornika prek zob in lobanje v notranje uho. Njihova usta se bodo spremenila v slušni organ in njihove glave bodo postale vibrirajoči zvočniki." To napravo bodo poimenovali Teethphones™, v kateri pa je mogoče s pritiskom z zobmi slišati zemeljske šume in glasove.

Kakšno bo prihodnje človeško bivanje? Instalacija Taa G. Vrhovca Sambolca je nastala na povabilo Moon Life Concept Store, za razstavo idejnih prototipov za prihodnje življenje na Luni, ki jo je spodbudila organizacija Moon Life, platforma, ki se na različnih ravneh ukvarja z možnostmi človeškega življenja na Luni.

V simpozijskem druženju z znanstveniki, arhitekti in umetniki, ki ga je organiziral Moon Life in kjer so prisotne seznanjali z znanstvenimi materializacijami za življenje na Luni, je umetnik želel stopiti stran od prevladujočega funkcionalnega pristopa, ki ga ponuja znanost, in tako v svoje razumevanje bivanjskih razmer na drugem planetu vnesti poetiko. Pri načrtovanih okoliščinah za možnosti človeškega bivanja na Luni je mogoče opaziti predvsem nagnjenje k instrumentalizaciji posameznika, opozarja Vrhovec Samobolec. "Inženirji na Luni za človeka koncipirajo kot neki zapor, v katerem bo gibanje skrajno omejeno in poleg opravljanja svojih funkcij ne boš mogel početi skoraj nič. Zato me je pri razmišljanju o teh okoliščinah bivanja z umetniškega stališča zanimalo poiskati možnosti za kreativni pristop do življenja," pojasnjuje umetnik.

In tako je nastala naprava Teethphones™, pri kateri ni toliko pomemben njen znanstveni in tehnološko okvir kot konceptualni, eksistencialni. Projekt Trdni zvok namreč z zrcaljenjem Zemlje in Lune simbolno in metaforično nagovarja vprašanja, povezana z našim bivanjem. Na podlagi znanstvenih dejstev in umetniške misli pa kliče h konceptualni razširitvi pojmovanja življenja, kot ga poznamo zdaj.

Kako bo na Luni slišati oddaljeni zvok Zemlje in kaj bo dejstvo o obstoju človeškega bivanja na Luni prispevalo k dojemanju in pojmovanju življenja na Zemlji? Čeprav je morda v tem trenutku v splošni zavesti nepredstavljivo dejstvo o uresničitvi novih bivanjskih prostorih, pa to vsekakor razpira nove poglede na tukajšnje in prihajajoče bivanje.