Jerica Haber – Jerry: Jokala ob Siroti Jerici

Pevka Jerry, kot se Jerica danes umetniško predstavlja, se je rodila 30. avgusta leta 1982 v Slovenj Gradcu, kjer je z bratoma Marjanom in Kristijanom ter sestro Urško preživela svoje otroštvo. Pravi, da bi danes doktorirala iz nasvetov, ki bi jih dala mlajši sebi. Mlajša Jerica pa je bila klepetava in nekoliko samosvoja mladostnica, ki je sovražila matematiko in fiziko.

Kdo vam je izbral ime in zakaj? Ime mi je izbral oče, njegova babica je bila Jerica.

Vaša prva beseda? Moja prva beseda je bila ata, sebe pa sem klicala Jeja.

Prvi spomin? Moj prvi res močan spomin, ki se mi je usidral v srce, je nastal pri štirih letih, ko sem bila v bolnišnici v Ljubljani. Mama je vsak dan hodila na obisk iz Slovenj Gradca. In najbolj se spomnim trenutka, ko je prišla po hodniku v krznenem plašču (bila je zima) in me stisnila k sebi. To so bili najlepši trenutki.

Najljubša risanka, igra in knjiga? Risanke sem oboževala, seveda Tom in Jerry, He-Man in gospodarji vesolja, Bedaček Peter in leteča ladja, Biskvitki in Smrkci. Pa tudi Jaja in Paja ter sosed Vratovinc so bili stalnica.

Najljubša sladkarija? Ne vem, ali sem imela najljubšo sladkarijo. Mama pravi, da sem pojedla na tone čokolina! No, še danes si ga včasih kupim.

Česa ste se najbolj bali? Mama pravi, da sem bila neustrašna, samo ko mi je začela pripovedovati pravljico o siroti Jerici, ki jo je tepla mačeha, sem vedno jokala kot dež.

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu sta danes? V otroštvu je bila moja najboljša prijateljica Mateja, ki je bila pozneje tudi moja sošolka. Danes se na žalost vidiva zelo poredko, sva pa ostali v stikih prek Facebooka.

Kaj ste si želeli postati? Vsak teden kaj drugega. Rada sem se igrala z različnimi zelišči in delala neke čudne zvarke iz njih. V lončke sem nabirala rastline in potem dodajala vodo, stiskala iz njih sok, ki je bil vsak drugačne barve, odvisno od rastline. Edino to, da bi rada pela, je bilo prisotno nekako od nekdaj.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Najraje sem imela seveda glasbo in tudi geografija in zgodovina sta bili visoko na seznamu. Sovražila pa sem matematiko in fiziko.

Obšolske dejavnosti? Petje v pevskem zboru in kuharski krožek.

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili? Bili smo kar precej poredni. Vedno sem klepetala v šoli in že v osmem razredu sem raje kot k pouku včasih zavila kam drugam.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Tukaj pa zmaga Jon Bon Jovi! Moj idol in velika ljubezen. Nosila sem celo kavbojsko jakno in na hrbet z alkoholnim flomastrom napisala BON JOVI.

Srednješolska leta: upornica ali piflarka? Hm, nekje vmes sem bila. Piflarka zagotovo ne.

Najstniška stilska podoba? O joj, katastrofa!!

Spomin z maturantskega izleta? Kaj pa vem, pač zabavali smo se in pili ... Zgodilo se ni nič posebnega, bilo pa je prav fino.

Prvo plačano delo? Če me spomin ne vara, sem delala v trgovini, kjer smo deklarirali oblačila ter lepili nalepke in cene na kartončke.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? O joj, doktorirala bi iz nasvetov! Več učenja na vseh področjih in spoznavanje svojih želja ter boljše sledenje intuiciji.