Sreda, 25. 5. 2011, 13.08
8 let, 8 mesecev
Je lahko umetnost zdravilna?
V Rusiji rojen umetnik Alexander Melamid in njegova dela so polna ironije, zaradi česar je včasih težko oceniti, kako resno jemlje svoje delo in kako pričakuje, da ga bodo dojemali drugi. Melamid je nekdanji sodelavec ruskega umetnika Vitalija Komarja, s katerim sta skupaj ustvarila monumentalne slike, kot je podoba Stalina, ki v motelu v New Jerseyju stori samomor, njun najbolj znani projekt pa je bila Ljudska izbira (The People's Choice), kjer sta ljudi anketirala o njihovih okusih v umetnosti in na podlagi rezultatov naslikala sliko, ki bi bila Američanom najbolj všeč: pokrajina z Georgeom Washingtonom, ljudmi na pikniku, idiličnim jezerom in živalmi v ozadju. Umetniški par se je leta 2003 razšel in po slikanju portretov raperjev in ruskih oligarhov je Melamid ta teden v četrti SoHo v New Yorku odprl kliniko v okviru projekta Art Healing Ministry. Sodeč po napisih na stenah, Melamid v svoji kliniki zdravi bolezni, kot so bulimia nervosa (bulimija), angioedema in urtikaria (kožni izpuščaji), predmenstrualna disforična motnja ter benigna hiperplazija prostate. Melamid obožuje zdravniško terminologijo, ker ga spominja na umetniške kritike.
"Vsi poznamo moč umetnosti, njeno sposobnost, da izboljšuje, stimulira, blaži in razsvetljuje," je zapisal Melamid v svoji izjavi ob odprtju klinike. "Vedno so mi govorili, da je umetnost dobra zame, vendar do nedavnega nisem vedel, zakaj je dobra. Kaj je dobro? V ZDA so to zdravje in pripomočki za zdravljenje."
Kako deluje proces zdravljenja z umetnostjo, ni povsem jasno, morda temelji na nevidnih delcih, ki jih Melamid imenuje kreatoni. "Kreatoni so povsod in lahko prehajajo v človeško telo. Če jih uporabljamo pravilno, lahko izboljšajo telesne funkcije, pripomorejo k srečnejšemu življenju in iz telesa izločajo nečistosti. V telo vstopajo skozi naš kundalini in oči."
Čeprav se klinika odpira danes, je Melamid prejšnji teden že sprejel moškega srednjih let, ki je prišel na poskusno zdravljenje zaradi stresa, ki mu ga povzroča delo. Melamid ga je pospremil v ordinacijo, ki spominja na zobozdravniško, le da je pred stol nameščen ekran. Ko je pacienta povprašal o podrobnostih bolezni, ga je vprašal, ali je nedavno obiskal kakšen muzej ali galerijo. Ko mu je pacient povedal, da si je ogledal kar nekaj slik Whistlerja, je Melamid pokimal in dejal: "Premalo mojstrovin."
"Vaša tesnoba je tipična težava sodobnih moških. In žensk. In vseh vmes. Moja naloga je, da vam pomagam videti prave stvari." Pojasnil je, da je pretirana izpostavljenost umetnosti lahko škodljiva ter da moramo biti v muzeju zelo pazljivi: "Umetnost moramo jemati zmerno in upoštevati predpise specialistov." Pacientu je predpisal Cezanna, za seneni nahod pa sicer priporoča dela Moneta. Za dodatno olajšanje je pacientu na čelo projiciral akt Modigliana.
"Vprašanje je, ali bom prenehal biti umetnik in konceptualist ter postal zdravilec," pravi Melamid. "Poleg tega, da je klinika dobra ideja, je tudi nekaj, kar bi lahko bilo všeč ljudem. V kliniki lahko spremenijo naboj svoje vodke, kupijo umetniško svečo, pa še smešno je. Pred petimi leti sem odkril, da je resnica smešna. Ni pa vse, kar je smešno, res, in kar ni smešno, ne more biti res. Zato prava resnica še ni bila razkrita, saj znanstveniki ne razumejo, da mora biti končni produkt smešen," meni Melamid.
Kliniko za zdravljenje z umetnostjo je odprl na 98 Thomson Street, New York.