Dvajset slovenskih korakov v samostojnost

"Ponosen sem, da sem Slovenec," je v svojem značilnem tonu zbrane nagovoril predsednik vlade Borut Pahor. Slovenija je po Pahorjevih besedah spisala zgodbo o uspehu, kar pa ne pomeni, da v njej ni poglavij o napakah in neizpolnjenih sanjah. "Osamosvojili smo se zaradi sebe, ne proti drugim, in to nam je dalo moralno podstat," je dejal. Ker imamo po Pahorjevem mnenju Slovenci ne glede na medsebojne razlike skupen pogled na to, kaj želimo biti v prihodnosti, nam bo tudi uspelo.

Razstavo je ob strokovni pomoči fotoreporterjev Mateja Leskovška in Uroša Hočevarja pripravil Urad Vlade RD za komuniciranje. Kot je Hočevar pojasnil za SiOL, so izbor dvajsetih fotografij začeli pripravljati že pred šestimi meseci. "Izbrali smo bolj ali manj znane fotografije s pozitivno konotacijo."

Igor Modic, avtor znamenite fotografije Razglasitev samostojnosti in neodvisnosti, ki je nastala 25. junija 1991, je bil kratek: "Spomini na čase osamosvajanja so sladki." Modičeva najljubša fotografija je s prvega obiska ameriškega predsednika Billa Clintona 21. junija 1990 na letališču Brnik.

Joco Znidaršič je avtor fotografije Zastava na Triglavu, enega od najbolj znanih posnetkov iz osamosvojitvenih časov, posnel jo je 12. junija 1991. "Fotografija je nastala za naslovnico slavnostne izdaje Dela. Že dva meseca prej smo razmišljali, kaj bomo objavili na naslovnici. Odločili smo se za motiv Triglava. Spomnim se, da je bilo toliko snega, da se Aljaževega stolpa niti ni videlo. Kar tri tedne smo čakali na primerno vreme, na pravo svetlobo pa vse do večera."

Premier Pahor je ob pogledu na fotografijo dejal, da ga prevevajo občutki ponosa in zanosa. "Zadnjih 20 letih ni bilo brez napak, pa vendar smo lahko ponosni, da danes veljamo za narod, ki se je uspešno uveljavil in ima prihodnost. Veliko je odvisno od nas samih. Joco Žnidaršič je to fotografijo posnel, še preden smo formalno razglasili svojo državnost. Na zastavi še ni grba, saj smo o atributih državnosti odločali tako rekoč pet pred dvanajsto in so nas dobesedno silili, da sprejmemo odločitev o podobi zastave. Šivilje so že nestrpno čakale na našo odločitev, saj brez njihove pomoči sploh ne bi imeli zastave, ki bi jo lahko dvignili na slovesnosti. Včasih se zdi, da Slovenci pri kakšni stvari zamujamo, nato pa se izkaže, da jih še vedno opravimo pravočasno."

Fotografija s pogajanj na Brionih 7. julija 1991 je dragocen spomin na utrujene slovenske pogajalce, ki so odločali o vojni in miru, meni Joco Žnidaršič. "Za pot do Brionov sem zaradi številnih zapor potreboval 24 ur in bil sem edini fotograf iz Slovenije.