Dela Marca Chagalla razstavljena v Moskvi

125. obletnico rojstva slikarja Marca Chagalla v Moskvi obeležujejo z razstavo, ki bo v Tretjakovski galeriji na ogled do 30. septembra. Predstavitev, ki prikazuje mednarodne razsežnosti umetnikovega ustvarjanja kot osrednjo značilnost njegovega dela, je tudi del projekta Leto francoske kulture v Rusiji. Na razstavi je zbranih okoli 150 Chagallovih del, med njimi so slike, manj poznane risbe, akvareli in gvaši, pa tudi skice Vitebska, pariški kolaži in znamenite ilustracije Biblije in Lafontainovih basni. Po besedah kustosinje Ekatarine Selezneve bo predstavitev pomagala razumeti umetnikovo skrivnostnost in tudi to, od kod je slikar črpal navdih za svoje podobe. Marc Chagall ni imel akademske slikarske izobrazbe. Njegov učitelj je bilo okolje, v katerem je živel; to je bilo življenje Judov, Rusov, Belorusov in Francozov. Realistične ali fantastične slikarjeve podobe so bile vedno povezane z resničnim življenjem in dejanskimi lokacijami. Ali kot je nekoč dejal umetnik sam: "Ni res, da je moje delo nadrealistično, sem realist in rad imam življenje na Zemlji." Umetnik je razvil poseben slikarski slog, s katerim se je odpovedal pravilom perspektive, vtisu prostora in konvencionalnim odnosom med predmeti in bitji. Iz utrinkov otroških fantazij, ljudskega izročila, legend in judovske vere je sestavil nadrealistične podobe posameznikovih čustev, spominov in stisk. Moskovska postavitev se osredotoča na vplive ljudske umetnosti in ruskih judovskih korenin v njegovem delu. Osrednji del postavitve pa so portreti Chagallovih družinskih članov, ki jih do zdaj v Rusiji še niso predstavili. Serija Moje življenje (1922) je kot nekakšna umetnikova vizualna avtobiografija. Slavo je v Rusiji doživel šele po smrti Marc Chagall (1887-1985), rojen v revni judovski družini v Vitebsku, ni nikoli pozabil svojega življenja v judovskem getu. Podobe Vitebska se pojavljajo na večini njegovih slik, čeprav po selitvi v Pariz tudi to mesto velikokrat uporabi v svojih delih. Po oktobrski revoluciji je Chagall v domačem mestu postal komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost. Zaradi spora s slikarjem Kazmirjem Malevičem je leta 1920 odstopil. Zapustil je Vitebsk in emigriral v Francijo. Leta 1923 se je dokončno naselil v Parizu. V času, ko je bil Chagall v Franciji, kjer je tudi umrl, je dosegel svetovno slavo, v nekdanji Sovjetski zvezi pa njegovega dela še vedno niso odobravali. Priznanje je dobilo šele po umetnikovi smrti, ko je leta 1987 več tisoč ljudi stalo v vrsti za prvo večjo razstavo Chagallovih slik v moskovskem Muzeju lepih umetnosti. Leta 2005 so na tri mesece trajajoči razstavi z naslovom Pozdravljena domovina našteli približno 128.000 obiskovalcev.