Burg v Ljubljani po več kot pol stoletja - z Jelinekovo

V nedeljo, 17., in v ponedeljek, 18. februarja, si jih bomo lahko ogledali v Gallusovi dvorani. Burgtheater, ki ga je leta 1748 ustanovila cesarica Marija Terezija, je leta 1794 dobilo naziv Carsko kraljevsko gledališče (K & K Hofteater), je na današnji predstavitvi bližnjega gostovanja enega paradnih konjev avstrijske kulture pojasnil veleposlanik Avstrije v Ljubljani Valentin Inzko.

V slavnem teatru režiser s slovenskimi koreninami

Avstrijski diplomat, zaslužen za gostovanje Dunajskih filharmonikov 31. januarja letos v Ljubljani - kar je bil, kot je dodatno pojasnil, "pozdrav" Avstrije slovenskemu predsedovanju Evropski uniji in ne darilo, kot so koncert označili nekateri -, je naštel slavna režiserska, avtorska in direktorska imena na čelu Burga. V tem teatru je režiral tudi avstrijski režiser s slovenskimi koreninami Martin Kušej.

Posebna čast biti igralec Burga Za Avstrijce, verjetno za celotni nemško govoreči prostor, je Burgtheater še poseben pojem zaradi nemščine, ki jo govorijo v gledališču, pravijo ji tudi "burgteatrska nemščina", standardna različica z juga nemškega govornega območja. Biti igralec Burga je, podobno kot biti član Dunajskih filharmonikov, posebna čast, štejejo jih za nekakšne "plemiče", je pojasnil veleposlanik.

Babilon kot manifestacija drugačnosti Predanova se je za gostovanje Babilona odločila, ker gre za dobro predstavo. Dodatni dobri razlogi so bili - avtorica Elfriede Jelinek, Burgtheater in režiser Nicolas Stemann. Burg praviloma malo gostuje, vendar je v času ravnateljev Clausa Peymanna in Klausa Bachlerja spremenil strategijo in iz dopadljivega, velikomeščanskega, muzealnega gledališča postal tudi prostor eksperimenta. Ena od manifestacij te drugačnosti je prav Babilon.

Igra o Iraku

Babilon je po Bambilandu druga igra Jelinekove o vojni v Iraku in o tem, kako je prikazana v medijih. Babilon je duhovna bilanca povojnega časa, Jelinekova se v prvem delu ukvarja s propadom zahodne kulture, v drugem s posebnim odnosom med materjo in sinom kot vzrokom sodobnih barbarstev, v tretjem delu pa se sprašuje o otopelosti in neobčutljivosti za vojne in grozote, s katerimi nas zasipajo mediji.

Na sceni Katrin Nottrodt in v kostumih Esther Bialas bodo v nedeljo in ponedeljek, vsakokrat ob 20. uri, nastopili igralci Sachiko Hara, Barbara Petritsch, Myriam Schröder, Philipp Hauss, Markus Hering, Philipp Hochmair, Rudolf Melichar in Hermann Scheidleder. Nastopila bosta še glasbenika Thomas Kürstner in Sebastian Vogel ter lutkarici Angelika Höckner in Hanna Hollmann.

Po predstavi 17. februarja bo na odru Gallusove dvorane pogovor z nemškim režiserjem Stemannom, ki ga bo vodil njegov slovenski kolega Dušan Jovanović.