Bo župan Jankovič združil nezdružljivo?

Zgodba ima svoj »temelj« v lani sprejeti razvojni strategiji na področju kulture v mestni občini za obdobje 2008–2011, ki je predvidela kar nekaj združitev raznovrstnih ustanov s področja kulture in umetnosti: združitev Mednarodnega grafičnega likovnega centra z Arhitekturnim muzejem pa je zadnja v tej vrsti. Njen snovalec in zagovornik je ljubljanski načelnik oddelka za kulturo Uroš Grilc, ki je bil pred kratkim zaposlen na ministrstvu za kulturo. Po njegovem mnenju bi obe ustanovi z združitvijo »prerasli« v nov, sodobno zasnovan javni zavod, s čemer naj bi na novo opredelili tudi samo področje vizualnih umetnosti, ne le v prestolnici, ampak tudi širše na ravni države. Na takšno odločitev pa »napeljujejo« tudi dobre izkušnje mestne občine pri združitvi knjižnic, kar se je pokazalo kot dobrodošlo in upravičeno. V prvem koraku naj bi združitev pod »eno« streho pripeljala skupne službe obeh ustanov, kar bi po mnenju načelnika za kulturo izrazito povečalo učinkovitost Arhitekturnega muzeja in Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Župan Zoran Janković »združitveno« namero svojega načelnika podpira, pa čeprav na ves glas »javnosti« tudi sporoča, da je mogoča tudi drugačna rešitev. Kakšna oziroma kje jo vidi ljubljanski župan, ni znano. Je pa zato jasno, da bodo o združitvi mestni svetniki dokončno odločili na ponedeljkovi seji sveta ljubljanske mestne občine. Zanimivo je, da menda združitve ne podpira niti pristojni odbor za kulturo mestne občine. Še manj pa zaposleni v obeh ustanovah, ki nameri odločno in argumentirano nasprotujejo. Stroka odločno proti Za ravnatelja Arhitekturnega muzeja Petra Krečiča gre za povsem nezdružljivi ustanovi z različnimi področji dela. Še odločneje proti »sporni« združitvi je direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra Lilijana Stepančič, ki opozarja, da gre za lahkotno in brezglavo odločitev. Še več, v svojem javnem pismu najodgovornejšim v ljubljanski mestni občini opominja, da sta »arhitektura in grafika tako različni disciplini, da v zgodovini »muzealstva« ne najdemo muzeja, ki bi ti dve disciplini združeval. Takega muzeja ne najdemo nikjer v svetu, saj zanj ni strokovnih argumentov. Vse razvite države imajo samostojne muzeje za arhitekturo, mnoge med njimi pa muzeje za grafiko. S kom po svetu bo potem tak muzej sodeloval? V kateri mednarodni muzejski mreži (Unesco povezuje muzeje v svetu v delovne skupine po disciplinah, ki jih ti muzeji izvajajo) bo našel svoje mesto in identiteto.« Skratka, stroka je odločno proti nameravani združitvi. Zato, ker torej zanjo ni strokovnih podlag, pa tudi zato, ker o načrtovani združitvi ni bilo javne razprave, kjer bi soočili strokovne argumente za in proti. Združitvi nenazadnje nasprotuje tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki med drugim predlaga, da bi Arhitekturni muzej postal nacionalna institucija. Za povrh pa sta se doslej obe ustanovi v glavnem financirali prav s proračunskim denarjem kulturnega ministrstva, in tega je bilo med 60 in 70 odstotki letnega proračuna obeh omenjenih ljubljanskih javnih zavodov. Stroki je torej jasno, da je združitev »neumnost«, drugo vprašanje pa je, kako bo na to odgovorila politika oziroma ljubljanski mestni svetniki prihodnji ponedeljek. Da so interesi različni, pa je tudi kot na dlani!