Analiza Evropske komisije dvomi v dolgoročne učinke mariborske EPK

A ker ni dolgoročnih načrtov in organa, ki bi skrbel za zapuščino EPK, sredstev za kulturo pa je vse manj, bo težko ohraniti dolgoročne učinke tega projekta.

Med vrhunci EPK Maribor 2012 so v študiji, ki jo je za Evropsko komisijo izdelal britanski inštitut Ecorys, izpostavljeni programska sklopa Ključi mesta in Urbane brazde ter Kulturne ambasade: "Tudi Maribor je sčasoma pridobil podporo javnosti, medijev in drugih interesnih skupin ter tako premostil prvotno negativen sloves in splošno razširjen skepticizem."

Po drugi strani projekt po ugotovitvah študije ni dosegel vseh zastavljenih socialnih in ekonomskih ciljev, za kar naj bi bili v veliki meri krivi preambiciozni prvotni načrti in neuresničene investicije v infrastrukturo. "Da so bila pričakovanja nerealistična, ali pa vsaj izjemno ambiciozna, bi moralo biti jasno in identificirano že mnogo prej," so presodili na inštitutu. Med neizkoriščenimi priložnostmi so navedeni še šibka mednarodna promocija, pomanjkljivo izkoriščanje evropskih sredstev in premalo sodelovanja med Mariborom in Guimaraesom, ki je lani prav tako nosil naziv EPK.

Za razliko od Guimaraesa, ki ga je za gostiteljico EPK določila portugalska vlada, je bil Maribor izbran s strani nacionalne komisije med več kandidati. "Izkušnje iz leta 2012 kažejo, da nacionalni izbor ne jamči bolj uspešne EPK. V primeru Maribora je tekmovalni element okrepil lokalna rivalstva in zanetil pomisleke glede poštenosti in transparentnosti na določenih področjih, kar je morda oviralo priprave," piše v študiji.

Medtem ko je Guimaraes užival močno politično podporo lokalnih oblasti, je v Mariboru po ugotovitvah študije za uspeh zaslužen v veliki meri le zavod Maribor 2012, ki je izvedel projekt s pomočjo koproducentov. Mariborska vodstvena ekipa je bila manj izkušena kot v prejšnjih EPK, je bila pa v prednosti, ker ni bila povezana s problemi iz pripravljalnega obdobja in je imela pri delu več svobode. V anketi je večina vprašanih ocenila delo zavoda kot bolj ali manj pozitivno, a le redki so bili mnenja, da je bil zavod "zelo učinkovit".

Kot ugotavlja študija, ni videti, da bi se dolgoročno okrepile vezi med kulturo in drugimi sektorji ali pa da bi se izboljšala kulturna infrastruktura. Malo naj bi bilo tudi znakov, da je EPK okrepila zmogljivosti kulturnega sektorja v Mariboru in partnerskih mestih. "Medtem ko večina interesnih skupin in partnerjev ocenjuje leto EPK za uspešno, bodo dolgoročni učinki najverjetneje skromni in omejeni na posamezne kulturne dejavnosti in sodelovanja, ki se nadaljujejo tudi po letu 2012," predvideva študija.

Drugačne so njene napovedi za Guimaraes, kjer je občina povišala sredstva za kulturne dejavnosti in postavila novo infrastrukturo: "To lahko le okrepi trajnost EPK. Vse kaže, da se je med prestolniškim letom doumel in okrepil pomen kulture za razvoj mesta."