Srednjeveško ledeno kraljestvo v Ljubljani (foto)

Ekipa ustvarjalcev ledenih skulptur je letos že tretje leto zapored postavila ledeno deželo. Po prvem letu v Kranjski Gori zdaj že drugo leto Airwaves ledena dežela stoji v ljubljanskem vodnem parku Atlantis.

Sanjski oziroma pravljični ledeni svet obiskovalce letos popelje v obdobje srednjega veka. Pot najprej vodi skozi čarobni gozd z vilami in samorogom, ki ga želi ustreliti lokostrelec.

Iz gozda pot pripelje na grajsko dvorišče, kjer stojijo kovačije in kočije. Opazovati je mogoče princese, ki se grebejo za krono, ter navihanega kralja, ki gospe kuka pod krilo.

V gradu sta kuhinja s kuharjem in vsemi kuharskimi pripomočki ter viteška soba, kjer paž pomaga vitezu v viteški oklep.

Ne manjka niti prijazna zmajčica, ki je največja skulptura, visoka skoraj tri metre, za katero so porabili kar pet ton ledu. Najmanjše skulpture so vile, velike približno 30 centimetrov.

Ena večjih skulptur je tudi mogočni Vulkan, bog kovačev.

Ob izhodu iz pravljične dežele skozi labirint sledi še zabavni del. Otroci se zapodijo na osemmetrski tobogan in igrala iz ledu, starejši pa se lahko okrepčajo v ledeni krčmi.

"Medtem ko je dotikanje skulptur prepovedano, dovoljeno je le fotografiranje ob njih, imajo na koncu vsi priložnost, da se dotaknejo ledu," pravi vodja ustvarjalcev Miro Rismondo. Kakšne manjše poškodbe skulptur se, sicer redko, pojavijo, saj imajo umetniki že pri pripravi v mislih, da bo mimo njih šlo veliko obiskovalcev.

Srednjeveško ledeno deželo je izdelovalo devet umetnikov, od tega šest Slovencev, ljubiteljskih kiparjev, ki so se z oblikovanjem ledu začeli ukvarjati, čeprav imajo drugačne poklice. "Sam sem kuhar in moja ledena strast je prišla iz kuhinje, ko smo delali ledene skulpture za bare," pravi Rismondo.

Slovenskim kiparjem so pomagali še trije akademski umetniki iz tujine, dva Katalonca in en Finec, ki delajo z različnimi materiali, med drugim z ledom.

Umetniki so ledeno srednjeveško deželo z motornimi žagami, rezkarji, dleti in ročnimi žagami oblikovali mesec in pol. Od tega so dva tedna namenili samo pozidavi blokov, preostali čas so se posvečali klesanju in oblikovanju.

Za ledeno deželo, ki stoji na dvesto kvadratnih metrih pokrite površine s stalno temperaturo štiri stopnje pod lediščem, so porabili 60 ton ledu. 16 ton ga je Rismondo izdelal sam, preostalo so pripeljali iz tovarne ledu na Poljskem.

Za oblikovanje ledenih skulptur se uporablja kristalni led, ki se ga izdeluje s posebnimi stroji in zgolj iz čiste vode, brez kemikalij. Stroj dela dva bloka sočasno, postopek pa traja tri dni. Rismondo je za izdelavo 16 ton ledu s tremi stroji potreboval skoraj tri mesece.

Ledena dežela v Ljubljani je zgolj ena izmed štirih ali petih zaprtih hladilnih parkov v Evropi, po velikosti pa je primerljiva z londonsko. V Rusiji, Kanadi, Ameriki in na Kitajskem lahko zaradi ugodnih vremenskih pogojev pripravljajo zunanje razstave.

Razstavo so odprli sredi novembra, ogledati pa si jo bo mogoče vse do 28. februarja 2016.