Nedelja, 17. 6. 2018, 4.00
5 let, 10 mesecev
Veliki indijski poznavalec čaja, sikh v Sloveniji
"Slovenija me je naučila, da je mogoče živeti počasneje, kar v Indiji zamujamo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,42
11
"Kako vam prija zeleni jasminov čaj?" "Skoraj vsega smo že spili in se kmalu vidimo," si tik pred začetkom najinega intervjuja besede z mimoidočima v Ljubljani izmenja Mehtab Singh, ki se je iz Indije pred sedmimi leti preselil v Kranj in tam odprl prodajalno s čaji Indijo Koromandijo.
"Torej, imate kupce tudi iz Ljubljane?" je seveda sledilo vprašanje. "Prihajajo od povsod, stalno stranko imam tudi iz Celovca," v odlični londonski angleščini pove Mehtab Singh. Avstrijski kupec se v kranjski Indiji Koromandiji ustavi približno vsake tri mesece, velike zaloge čaja pa s seznama, ki ga ima s sabo, kupuje zase, za sorodnike in prijatelje.
Mehtab Singh že sedem let živi v Kranju, kjer ima prodajalnico čajev Indija Koromandija. Slovenijo si je izbral zaradi lepe narave, tu pa odkril tudi hribolazenje.
Ironično pri vsem skupaj je, da Mehtab Singh, sicer prekaljeni poznavalec čaja, niti ni tako zelo zagrizen pivec te pijače, kot bi morda pričakovali, čeprav je z njim obkrožen že vse življenje. Obožuje kakav in tako si tudi poleti, čeprav močno pripeka, z veseljem pripravi skodelico tega vročega napitka.
Leta 2011 je v Sloveniji ustanovil podjetje Marmorni oblak. Njegova zgodba, kako je to pri nas mogoče storiti v enem dnevu, pa se je takrat znašla tudi v britanskem tedniku The Economist.
Mehtab Singh zadnjih sedem let živi v Kranju, kjer se počuti doma, čeprav načrtuje, da se bo kmalu vrnil v Indijo. Za svojo rojstno deželo ima družbene cilje, saj namerava tam vstopiti v politiko.
Pravijo, da čaj odplakne tegobe sveta. Kako pomembno vlogo ima čaj v vašem življenju?
Finančno zelo veliko. (smeh)
"Ko sem leta 2011 prišel v Slovenijo, sem se želel ukvarjati s kozmetiko, a ker je uvažanje surovin zapleteno, sem se odločil, da nadaljujem družinski posel. Še isto leto mi je oče poslal prvo pošiljko čaja."
Kako se je začela vaša zgodba s čajem?
Moj oče je leta 1987 začel prodajati čaj, ki mu je primešal limonino travo, ingver, kardamom in druge sestavine. Takrat sem bil še v vrtcu in spomnim se, kako smo obiskovali različne prireditve in ga tam ponujali.
Že kot otrok sem pomagal pri pripravi različnih čajnih mešanic. Čaj me tako spremlja že od zgodnjega otroštva.
Ko sem leta 2011 prišel v Slovenijo, sem se želel ukvarjati s kozmetiko, a ker je uvažanje surovin zapleteno, sem se odločil, da nadaljujem družinski posel. Še isto leto mi je oče poslal prvo pošiljko čaja. V trgovini v Kranju sem začel delati s 25 različnimi vrstami, danes jih ponujam že skoraj 100.
Pri 33 letih Mehtab Singh pravi, da je dosegel svoje cilje. Izpolnjen in pomirjen je: "Imam za preživetje za naslednjih nekaj deset let, okoli sebe imam krasne prijatelje in hkrati mi je dobro tudi s samim sabo. Kdaj sem sam, vendar ne osamljen, kar je pomembno."
So vsi z družinskega obrata?
Tako je. Čajne liste kupujemo od različnih proizvajalcev, mi pa jih umivamo, sortiramo, sušimo, mešamo … Dodajamo jim cvetove, sušeno sadje …
Lep posel, kajne?
Pravzaprav res, ves čas si obkrožen s čudovitimi dišavami.
Ste proizvajalce, od katerih kupujete čaj, tudi obiskali?
Vse smo že obiskali, in to na različnih koncih sveta. Od Kitajske in Japonske do Južne Afrike ter druge.
Koliko pa se posvečate vprašanju pravične trgovine?
Ko pridelek pogleda iz zemlje, ga kmetom že plačamo, ne glede kako bo glede na razmere ta uspel. Sami si lahko privoščimo izgubo dela denarja, oni si ne morejo.
Odraščal je ob čajih, saj je njihova prodaja družinski posel, ki ga je prinesel tudi v Slovenijo oziroma v Evropo. Njegova sestra, ki se je lani preselila v Kanado, pa ga je ponesla še na ta konec sveta.
Vaš oče je namesto črnega čaja v Indiji začel ponujati zeliščni čaj. Kako so ga ljudje sprejeli?
Smo eno od prvih podjetij, ki smo v Indiji začeli ponujati zeliščni čaj, saj se sicer tam pije črni. Že v 80. letih prejšnjega stoletja je oče zaznal potrebo med ljudmi za nadomestek, ki ne bi imel kofeina.
Zgodba pa je takšna: moj oče je tudi amaterski pilot. Ko je leta 1973 pri svojih 16 letih obiskoval šolo letenja, je tam spil okoli 40 skodelic črnega čaja na dan. Ker mu to v telesu ni naredilo dobro, je ugotovil, da potrebuje čaj brez kofeina. Vse več ljudi je, ki ne želi piti pravega čaja, in tako se je tudi oče lotil zeliščne različice.
Obstaja dober citat, ki pravi: Če veš, kaj narediti, potem tudi veš, kako, in tako je tudi on vedel.
Tudi sami delate čajne mešanice?
Vsake toliko, ko zaznam povpraševanje pri strankah, čeprav jih imamo že zdaj veliko vrst. Če bi vsak dan pili drug čaj, bi jih imeli za celo leto dovolj, saj imamo v ponudbi okoli 350 različic.
Tako da naredimo morda le kakšna dva do tri nove na leto. So pa pravzaprav stranke tiste, ki so s svojimi željami in potrebami ustvarjalke, mi smo le ponudniki. Povpraševanje oblikuje izdelke.
"Obstaja dober citat, ki pravi: Če veš, kaj narediti, potem tudi veš, kako."
Se vaš dan začne in konča s čajem?
Pravijo, da se dober dan začne s kavo in konča s sladoledom. Moj dan se bolj ali manj začne in konča s čajem, čeprav si ga sam niti ne pripravljam. Pravzaprav ga pijem, ko mi ga kdo naredi.
Ironično je, da niti nisem velik pivec čaja, čeprav me že od nekdaj obkroža. V moji družini je mama edina, ki pije črni čaj.
Rdeči čaji so po okusu lahko zelo zahtevni.
Drži. Rooibos, ki mu na splošno rečejo kar rdeči čaj, je bil na začetku eden od najbolj nepriljubljenih izdelkov. Ko so ga pred več desetletji začeli uvažati v Evropo, so sprva uvažali dokaj nekakovostnega. Ljudje ga tako pogosto niso vzljubili.
Zato, ko mi kdo reče, da mu rooibos ni všeč, mu dam za poskusit našega. Najpogosteje spremeni mnenje, kar pa je zame velika zmaga.
Obstajajo trije stebri družbe: kmetijstvo, posel in upravljanje. Sit sem lažnih obljub ljudi na položajih moči, ki jih sam ne bi prelomil, saj nimam več osebnih ambicij, temveč le družbene cilje. Zase nimam več želja, saj sem izpolnjen in pomirjen.
Kako je z zelenim čajem?
Kitajska je njegova največja in najboljša proizvajalka, japonski čaji so precej nenavadni in niso za navadno pijačo in za vsakogar. Vendar pa so to lepi čaji.
Zeleni čaj iz Indije pa v nasprotju s črnim ni dobre kakovosti. Sami tako kupujemo na tone zelenega čaja iz Kitajske.
Ko sva ravno pri številkah, koliko čajev kupite na leto?
Nepredstavljive količine.
Kaj je pravi čaj za poletje?
Vsak čaj lahko uživamo skozi vse leto, prav tako kot iz vsakega lahko naredimo ledeni čaj.
Hook – ledeni čaj v steklenici, brez barvil, sladkorja in drugih dodatkov. Nekateri okusi imajo tudi nemški certifikat, da gre za ekološki izdelek, na kar je Mehtab Singh še posebej ponosen, saj pravi, da ga je težko pridobiti. Na etiketo je napisal tudi, da je čaj narejen s slovensko vodo, kar se mu zdi pomembno, saj pravi, da je to ena od bolj kakovostnih vod na svetu.
Hook – ledeni čaj v steklenici, ki ga ponujate brez barvil, sladkorja in drugih dodatkov, na etiketo ste napisali, da je narejen s slovensko vodo.
Zame je to pomembno, saj gre za eno od najboljših vod. Poskusil sem različne po svetu, zato lahko to rečem. Tudi v Indiji so določena območja, kjer imamo precej kakovostno vodo, slovenska pa je tej blizu, zaradi česar se tu počutim kot doma.
Pandžab, od koder prihajam, je severna zvezna indijska država, ki ima dobro vodo. Njeno ime v prevodu pomeni Dežela petih rek in gre za agrarno območje, kjer je voda še kako pomembna. Spoštujemo jo in skrbimo zanjo, še bolj kot kje drugje.
Kaj natančno mislite s tem?
Kot kmetje smo za razliko od industrijskih območij tesno povezani z vodo in imamo stik z naravo. To lahko trdim na podlagi osebnih izkušenj, saj sem videl, da je pri lastnikih tovarn ravno obratno. Doma ti nimajo niti vrtov, kar je škoda.
"Pravijo, da se dober dan začne s kavo in konča s sladoledom."
Kako pomembno vlogo ima v vašem življenju primarna družina?
Zelo. Povezanost družine v mojem okolju igra veliko vlogo. Nas je pet in imamo globoke individualne odnose tudi kot skupina, kar pa je mogoče občutiti in je tudi fizično vidno.
Gre za vzajemno podporo. Družina mi je v težkih časih vedno stala ob strani.
Podjetje imate po novem tudi v Kanadi?
Sestra se je preselila v Kanado in se tam lotila družinskega posla.
Religija sikhizem Mehtab Singhu nalaga stalno nošnjo petih stvari, ki imajo fizični in duhovni pomen: bombažne spodnje hlače, zapestnica, bodalo, lesen glavnik, ki je vpleten v ruto (na fotografiji), in nato še turban v turbanu, manjši v večjem.
Kako to, da ste vi izbrali Slovenijo?
Ker mi je tako zelo všeč, da sem se odločil, da se preselim. Leta 2007 sem jo prvič obiskal, nato sem še nekajkrat potoval sem, potem pa sem se odločil za selitev.
Kaj vam je tako zelo všeč?
Lepota dežele, narava in mir. Indija je veliko bolj dinamična. Prihajam iz večmilijonskega mesta Ludjana (Ludhiana), največjega v Pandžabu, v katerem je legalno število prebivalcev med tri in štiri milijone, dodatnih pol milijona pa jih je še neregistriranih. Kaotično je.
Nošnja bodala je ena od petih stvari, ki jih sikh mora nositi na sebi. Z njim si lahko kjerkoli nareže na primer jabolko, o njegovem praktičnem pomenu pravi poznavalec čajev, duhovni pa govori o tem, kako je njegova moralna dolžnost, da drugega vedno obrani, če je v težavah.
Ni Kranj zaspano mesto?
Sploh ne. Je majhno mesto s krasnimi ljudmi, v katerem je okoli pet lokalov, kamor lahko prideš tudi ob enih ali dveh ponoči in boš tam vedno koga srečal za pogovor. Eden od takšnih prostorov je Kavka, ki je zame kot drugi dom. Če nisem doma v postelji, potem sem tam.
Je pa ta lokal moja prva stranka. Račun s številko 001 je bil v Sloveniji naslovljen ravno na njih. Gre za poseben odnos.
Pravite, da ste doma ali v baru Kavka. Ali v svoji prodajalni čajev niste veliko?
Napočil je čas, da se začnem vesti kot šef. (smeh) Posel sem postavil tako, da če bi želel, mi ne bi bilo treba več delati za preživetje. Sproščen sem. Vendar pa bi rad še bolj posloval, tudi na drugih področjih.
"Zapestnica je orožje, saj smo sikhi bojevniki po rojstvu. Borimo se proti zlu. Vendar ne napadamo, le branimo druge. (...) Zapestnica govori tudi o tem, da večino neželenih, kriminalnih dejanj naredimo z roko in tako ni le sila za reševanje, temveč je hkrati tudi moč oziroma opomin, da ne narediš neželenih dejanj."
Pravite, da boste v prihodnosti stopili v politiko v Indiji?
Po srcu sem politik. Vse, kar vidim, je povezano s politiko in želel bi si, da bi mi kdo dokazal nasprotno, vendar je to nemogoče.
Obstajajo trije stebri družbe: kmetijstvo, posel in upravljanje. Sit sem lažnih obljub ljudi na položajih moči, ki jih sam ne bi prelomil, saj nimam več osebnih ambicij, temveč le družbene cilje. Zase nimam več želja, saj sem izpolnjen in pomirjen.
In to že pri svojih dobrih 30 letih.
Pri 33 letih sem dosegel svoje osebne cilje. Srečen sem. Imam to, kar si želim. Imam za preživetje tudi za naslednjih nekaj deset let, okoli sebe imam krasne prijatelje in hkrati mi je dobro tudi s samim sabo. Kdaj sem sam, vendar ne osamljen, kar je pomembno.
Veliko sem že potoval po svetu in srečal zanimive ljudi. V življenju sem veliko užival, videl in doživel pa sem tako revščino kot bogastvo.
Sikhizem zavrača neenakost med ljudmi in tako zavrača kastni sistem.
Kaj vas je življenje v Kranju naučilo?
Da je mogoče živeti počasneje, kar v Indiji zamujamo, saj neprestano hitimo in bivamo v veliki tekmovalnosti. Starši vse življenje garajo za družino, ob tem pa pozabijo živeti svoje življenje. Dopusta skoraj ne poznajo, le enkrat na leto, praviloma ob koncu maja in v začetku junija, ko so šolske počitnice. Sicer pa so zataknjeni v enem samem prostoru.
Verjetno eno od najpogostejših vprašanj, ki jih prejemate: koliko časa si delate turban?
Od sedem do osem minut. Dolg je okoli sedem metrov, vendar mi ne vzame veliko časa.
Kdo vas je naučil povezovati turban?
Moj sosed.
Ne oče ali mama?
Moj oče mi ga je pri 14 letih prvič navezal na glavo. Nato sem odšel na obisk k sosedu, ki je dve leti starejši od mene, in ga prosil, naj me nauči zavezovati.
"Verjamemo, da je borba oziroma zmaga edina rešitev za vsako situacijo: osebno, družinsko, družbeno, finančno ..."
Ga nosite tudi doma?
Praviloma ga imam samo, ko grem ven, čeprav imam doma lase prav tako pokrite, vendar z majhnim turbanom. Lase si odkrijem na plaži.
Las si ne strižete in brade ne brijete, kar je povezano z vašo religijo.
Drži. Lasje in glava so antena telesa. Morda ste že opazili, da se nekateri ljudje, ki se postrižejo, ne počutijo dobro, saj je to lahko boleče.
Sicer pa mi moje religija - sikhizem nalaga stalno nošnjo petih stvari, ki imajo fizični in duhovni pomen. To so: bombažne spodnje hlače, zapestnica, bodalo, lesen glavnik, ki je vpleten v ruto, in nato še turban v turbanu, manjši v večjem.
"Povezanost družine v mojem okolju igra veliko vlogo. Nas je pet in imamo globoke individualne odnose tudi kot skupina, kar je mogoče občutiti in je tudi fizično vidno."
Kako je s pomeni?
Dolge bombažne spodnje hlače so udobne in prilagodljive. V njih lahko hodimo, tečemo, jahamo in delamo vse drugo. Duhovno pa predstavljajo zapoved oziroma so poziv k zvestobi.
Zapestnica je orožje, saj smo sikhi bojevniki. Bojujemo se proti zlu. Vendar ne napadamo, le branimo druge. Globoko sicer verjamem, da ne potrebujem zaščite, če je nekdo v nevarnosti, je pa moja moralna in družbena dolžnost, da mu pomagam in ga rešim. Sem kot policija, ki ne zahteva klica. Vendar pa ni dovolj, da ga poskušam rešiti, temveč da ga rešim, saj verjamemo, da je zmaga edina možnost. Ni možnosti, da izgubimo, kot tudi ne, da zbežimo.
Zapestnica govori tudi o tem, da večino neželenih, kriminalnih dejanj naredimo z roko in tako ne pomeni le sile za reševanje, temveč je hkrati tudi moč oziroma opomin, da ne narediš neželenih dejanj.
Velja, da je borba oziroma zmaga edina možnost za vsako situacijo?
Vsako - moralno, družinsko, finančno …
Torej se na vse načine bojujete do konca?
Drži, in to tako fizično kot psihično, kar je tudi eden od razlogov, da je v moji veri zelo malo samomorilskih teženj.
V Sloveniji se je Mehtab Singh naučil, da je mogoče živeti počasneje, kar v Indiji zamujajo, saj neprestano hitijo in bivajo v veliki tekmovalnosti. Starši vse življenje garajo za družino, ob tem pa pozabijo živeti svoje življenje."
Kaj pa bodalo, ki ga prav tako stalno nosite?
Fizični del je povezan s tem, da si lahko kjerkoli na primer narežeš jabolka. Praktični pomen lesenega glavnika je, da si izčešeš prah in odpadle lase. Duhovni pa, da pomeni simbol čistosti, saj odstranimo vse slabe in nezaželene misli.
Turban v duhovnem smislu ščiti glavo pred slabimi stvari, fizično pa tako, da lahko z njim brez čelade vozimo motor. To je dovoljeno po celi Indiji, ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, Kanadi in v nekaterih delih Evrope.
V Sloveniji?
Še ne, se bom pa za to bojeval. Tega sem se že nameraval lotiti, vendar sem bil preveč zaposlen s poslom. V Indiji imam motor, ki ga želim pripeljati v Slovenijo.
11