S kolesom po stari železniški progi Trst–Poreč

Tako imenovana Parenzana, proga med Trstom in Porečem (v italijanščini Parenzo), ki je tekla tudi po slovenski Obali, je obratovala med letoma 1902 in 1935. Uporabljala se je predvsem za prevoz kmetijskih pridelkov na tržaško tržnico in kamnov iz istrskih kamnolomov, med prvo svetovno vojno pa so po njej prevažali tudi vojsko. Parenzana oziroma Istranka ali vinogradniška železnica, kot so ji pravili domačini, je krajem ob progi prinesla občuten gospodarski napredek. V 30. letih 20. stoletja je ob vse večji konkurenčnosti pomorskega in avtobusnega prometa njeno poslovanje močno prizadela gospodarska kriza, zato so se v Rimu (Istra je takrat spadala pod Italijo) odločili, da progo zaprejo. Vse od takrat so se pojavljale pobude, da bi Parenzano znova obudili, vsaj v turistične namene, a se do pred nekaj leti to ni zgodilo. Konec 90. let so v hrvaški Istri začeli znova oživljati progo in po njeni trasi speljevati kolesarske poti, leta 2005 pa so se povezali tudi s slovenskimi obalnimi občinami. Tako je nastal čezmejni projekt Parenzana – pot zdravja in prijateljstva, ki ga podpira tudi Evropska unija, ta konec tedna pa bo po nekdanji železniški progi znova stekel promet, tokrat kolesarski.

Zakaj tja? Ali ste vedeli, da je imel tudi Portorož svojo železniško postajo? Ste kdaj slišali za progo Parenzana? Ta ne tako oddaljen del istrske zgodovine je marsikomu popolnoma neznan, kolesarjenje po na novo urejenih poteh pa je kot nalašč za poučen oddih. Še en razlog, da se odpravite proti jugu, je tudi pobeg iz novembrske sivine. V teh dneh, ko je večina celinske Slovenije zavita v oblake in meglo, se Obala in Istra kopata v soncu. Tudi za konec tedna je vremenska napoved ugodna, temperature naj bi se gibale okoli 12 stopinj Celzija.

Zakaj zdaj? Odprtje nove Parenzane bo zaznamovala dvodnevna "biciklijada", kolesarjenje po celotni trasi, ki so ga razdelili na dve etapi. Sobotna, dolga okoli 45 kilometrov, se bo začela ob 10. uri na makadamskem parkirišču pri marini v Luciji, od koder bodo kolesarji čez mejni prehod Sečovlje in druge označene postojanke vrteli pedala do Buj, po postanku pa se bodo po enaki poti vrnili v Lucijo. Nedeljska etapa, dolga okoli 65 kilometrov, bo enosmerna, začela se bo pri stari železniški postaji v Bujah ter čez Grožnjan, Livade in Vižinado tekla do Poreča. Iz Poreča nazaj v Buje bo organiziran prevoz (tudi za kolesa).

Kaj morate vedeti? Štartnine ni, organizatorji dvodnevnega kolesarjenja pa prosijo, da se vsi, ki se ga nameravajo udeležiti, prijavijo na spletnega obrazca.

Na vseh pomembnih točkah trase bodo postavljeni redarji, kljub temu pa sodelujoče kolesarje pozivajo, naj spoštujejo cestna pravila, predvsem na križiščih poti s cesto in drugih nevarnih točkah. Ker pot pelje tudi skozi več predorov, je priporočljivo, da imate kolo opremljeno z lučjo.

Kaj pojesti in popiti? V Istri nihče ne bi smel ostati lačen, organizatorji "biciklijade" pa obljubljajo, da bo za jedačo in pijačo poskrbljeno. V soboto bodo v Bujah kolesarje z okrepčilom pričakali domačini, po vrnitvi v Lucijo pa so vsi sodelujoči vabljeni na kosilo, na katerem bodo predstavili tudi projekt turistične obuditve Parenzane. Tudi na nedeljski etapi je predvidenih več točk za okrepčitev, prva v slikovitem Grožnjanu, druga v Livadah po obisku muzeja Parenzane, tretja v Vižinadi, na cilju v Poreču pa bo kolesarje čakalo kosilo.

Če si boste zaželeli še kakšen obrok, pa vam predlagamo, da si pomagate z našim izborom najboljših gostiln na Obali in v Istri.

Kje prespati? Ker bo kolesarjenje trajalo dva dneva, se bo verjetno marsikdo odločil, da noč na nedeljo prespi v Istri. Istrski turistični urad predlaga, da si prenočišče najdete v katerem od tako imenovanih objektov Bike & Bed, od zasebnih prenočišč do hotelov. Seznam najdete tukaj.