Razgaljeni San Francisco

Dejstvo je, da za ogled tega kalifornijskega mesta potrebujete kar nekaj dni. Izbira kulturnih in turističnih znamenitosti je ogromna, poleg tega je vse videti in slišati zelo zanimivo. Slavni most Golden Gate, zloglasni zapor Alcatraz, vožnja s starinskimi tramvaji in kopica zanimivih muzejev so le nekatere stvari, ki jih ne smete zamuditi, če pridete v San Francisco na klasičen turistični obisk. Moji motivi za obisk mesta pa so bili drugačni, in sicer udeležiti se ene največjih svetovnih parad ponosa.

Kaj je parada ponosa?

Parada ponosa je največji družbeni in politični dogodek gejevske, lezbične, biseksualne in transseksualne (GLBT) skupnosti v San Franciscu in tudi drugje po svetu. Parada je prikaz kulture, življenja in dela te skupnosti. Tradicija parad ponosa se je razvila konec junija 1970 v počastitev spomina na zgodovinski upor gejevske in lezbične skupnosti v Stonewall Innu. Od takrat v Ameriki in tudi drugod po svetu vsako leto prirejajo takšne parade, ki imajo močno simbolno vlogo. Z njimi namreč geji in lezbijke izražajo svoj ponos ter na ulici zahtevajo svoje pravice in odpravo diskriminacije. Prek parad ponosa udeleženci družbi sporočajo tudi, da imajo pravico svobodno živeti svoje življenje na način, ki si ga sami izberejo, in da se jim za to ni treba nikomur opravičevati. Svojo svobodo izražajo z veliko pestrostjo stilov (npr. bizarno oblačenje, žive barve, bleščice ...) ter z velikim poudarkom na spolnosti in goloti. Ravno s tem poudarjenim razkošjem in z izzivalnostjo parade ostajajo dogodki, ki pomembno prispevajo k vedno večji vidnosti GLBT-skupnosti povsod po svetu.

V San Franciscu so letos praznovali že štirideseto parado po vrsti, čemur je bila primerna tudi letošnja tema – Forty and Fabulous. Visoki obletnici na čast je bila po besedah dolgoletnih obiskovalcev največja in najpestrejša do zdaj. A začnimo na začetku ...

Mesec kultur in zabave Lahko bi rekli, da sama parada predstavlja le češnjo na vrhu kolačka. Različne zabavne in kulturne prireditve so potekale že ves mesec prej, vedno pestreje pa je postalo zadnjih nekaj dni pred velikim dogodkom. V Castro Districtu, ki velja za gejevsko področje mesta, je potekal festival GLBT-filma, odvijale so se številne gledališke predstave in tematske zabave. Okoli Civic Centra, ki predstavlja osrčje San Francisca, so postavili številne stojnice s hrano in pijačo, ulični prodajalci pa so ponujali pisano izbiro okraskov in oblek, s katerimi so se obiskovalci lahko olepšali, da ne rečemo našemili. GLBT-organizacije so delile letake in brezplačne nasvete, na več odrih pa so nastopali DJ-ji in glasbene skupine. V tednu pred parado so organizirali dva pohoda skozi središče mesta, nekakšni generalki za parado. Prvega je vodila transseksualna skupnost, drugega lezbična. Na ulicah se je nabralo ogromno ljudi, ki so prišli podpret udeležence. Tisti, ki se jim ni ljubilo priključiti pohodu, so jih pozdravljali in spodbujali kar z balkonov čudovitih viktorijanskih hiš, značilnih za San Francisco. Podporo so jim izkazovali na več načinov: eni so le glasno žvižgali in metali v množico na ulici ogrlice, bonbone in celo kondome, drugi so pripravili zgovorne plakate, tisti drznejši pa so se prikazali na oknu v vsej svoji goloti. Udeleženci pohoda so take prizore pospremili z navdušenim ploskanjem.

V znak podpore homoseksualni skupnosti so po vsem mestu razobesili mavrične zastave. Mavrična zastava se namreč že od leta 1978 uporablja kot simbol gejevskega in lezbičnega ponosa. Sestavlja jo šest barv, in sicer rdeča, oranžna, rumena, zelena, kraljevsko modra in vijoličasta. Različne barve simbolizirajo raznolikost oziroma notranjo pestrost GLBT-skupnosti.

Veliki dogodek

Zadnja nedelja v juniju je bila dan, ki so ga mnogi nestrpno čakali vse leto. Že kakšno uro pred začetkom parade se je na Market Streetu, eni glavnih ulic v San Franciscu, zbralo veliko ljudi. Vsak si je skušal zagotoviti dobro mesto ob ograji, kjer bo v prvi vrsti spremljal dogajanje. Parado so že tradicionalno odprle "dykes on bikes", ki jih je množica pozdravila z glasnim navdušenjem. V skoraj triurnem mimohodu so jim sledile številne GLBT-skupnosti in subkulture, kot so transseksualci, črnska in latino skupnost, oboževalci usnja in pripadniki S/M scene pa tudi homoseksualne družine s svojimi otroki, policisti, navijačice in mnogi drugi. Večina teh skupin si je prizadevala kar najbolj izstopati in zabavati gledalce z glasno glasbo in s šokantnimi oblačili (oziroma z napol golimi telesi), mnogi so ljudem delili skromna darilca in sladkarije. Malo manj zanimanja so bile deležne GLBT-organizacije, ki so korakale z zgovornimi plakati v rokah. Po zunanjosti so bili dosti manj vpadljivi, a ljudje se zavedajo njihove pomembne vloge v družbi in od mnogih gledalcev so prejeli tople zahvale. Seveda pa parada ni parada brez političnega pridiha. Pravzaprav je eden bistvenih vidikov parade ponosa njen politični značaj – parada kot priložnost, da geji in lezbijke javno izrazijo svoje zahteve. Mnogi lokalni politiki so prišli izrazit svojo naklonjenost skupnosti s tem, da so v mimohodu sodelovali kot častni gostje.

Parada se je zaključila v Civic Centru, kjer je do večera z več odrov odmevala glasba, potekale pa so tudi številne delavnice in zabavne dejavnosti. Ena najzanimivejših in najbolj čustvenih je bil zagotovo simbolični poročni obred, ki so ga sredi parka opravljali za zaljubljene gejevske in lezbične pare. Zabava se je kasneje seveda nadaljevala v številnih barih in diskotekah v Castro Districtu. Dan po paradi pa se je življenje na ulicah San Francisca vrnilo v ustaljene tirnice.