Najbolj življenju prijazna mesta

Zeleni Monako

Monako, mestna država, stisnjena na sredozemski rivieri, ni le najgosteje naseljena država na svetu, temveč v svetovnem merilu prednjači tudi po življenjski dobi, ki znaša 89,6 leta. Monako se ponaša tudi z najvišjo koncentracijo milijonarjev in milijarderjev.

Zaradi bogastva te mestne države je tu poskrbljeno za vrhunsko zdravstvo, ki si ga ljudje lahko tudi privoščijo. Glede na kakovost zdravstvene oskrbe na seznamu Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2000 Monako zaseda 13. mesto. Na prvem se je takrat znašla Francija, sledita ji Italija in San Marino.

V Monaku pa pozornost ni posvečena le visoki stopnji zdravstvene oskrbe, poskrbljeno je tudi za zeleno politiko. Trajnostnim strategijam se v državi še posebej posveča fundacija princa Alberta II., ki predvideva več odločitev in nasvetov, na primer za zmanjševanje izpušnih plinov. Električni avtomobili zato tam niso redkost.

Čisti Singapur

Singapur se ponaša s svetovno najmanjšim številom smrti dojenčkov in je v vrhu na lestvici povprečne življenjske dobe, ki tu znašla 84,07 leta. Po podatkih svetovne podatkovne organizacije CIA World Factbook je v tem kontekstu v svetovnem merilu na četrtem mestu.

Azijska mestna država se lahko pohvali tudi z enim najučinkovitejših zdravstvenih sistemov, pri čemer velja, da je približno 80 odstotkov prebivalcev uporabnikov javnega zdravstva.

Singapur velja tudi za najčistejše mesto, kar dosegajo tudi z zakoni, ki strogo prepovedujejo pljuvanje in zbiranje odpadkov na javnih površinah.

Odlikujejo ga tudi številne zelene površine, parki in druge zelenice. Za kolesarje, tekače in sprehajalce je v urbanem okolju poskrbljeno.

Za življenje prijazen Perth

Perth v Avstraliji se je po raziskavi Economist Intelligence Unit (EIU) lani uvrstil med deset za življenje najprijaznejših mest. Med merili, ki jih organizacija prišteva v to kategorijo, so zdravstveni sistem, izobrazba, infrastruktura, kultura in okolje.

Glede na analize revije Australian Women'd Healt je Perth tudi na vrhu lestvice mest s kakovostno in razširjeno ponudbo zdrave prehrane, socialno varnostjo in dobrim zdravstvenim sistemom.

Med letoma 1998 in 2009 je število kolesarjev v mestu naraslo za kar 450 odstotkov, k čemur je prispevalo tudi to, da so po mestu namestili številna kolesarska postajališča, kjer je mogoče varno in pod streho zakleniti kolo, nato pa uporabiti kakšno od drugih javnih prevoznih sredstev.

Zaradi toplega podnebja v mestu so med prebivalci razširjene tudi športne aktivnosti na prostem, kar še dodatno prispeva k dobremu počutju in zdravju v mestu. Parkov in drugih zunanjih športnih površin tako ne manjka.

Kolesarski Köbenhavn

V zadnjem desetletju življenje v danski prestolnici zaradi zmanjšanje izputov CO2, k čemur prispeva razširjena uporaba koles v mestu, velja za do zdravja prijazno. Vladni cilj je, da bi Köbenhavn do leta 2025 postal mesto brez ogljičnega odtisa.

S kolesom se v šolo ali na delo vsak dan vozi že skoraj 50 odstotkov mestnih prebivalcev, po mestu pa je že skoraj 400 kilometrov kolesarskih stez. Most Dronning Louises živahno četrt Nørrebro povezuje z mestnih središčem, ta del pa velja za najbolj prometno kolesarsko pot. Po njej se vsak dan pelje okoli 36 tisoč kolesarjev.

Poleg tega dansko glavno mesto zadostuje tudi drugim kriterijem, po katerih je bivanje v njem prijazno do zdravja. Med temi sta tudi dostopnost zdravstvenega sistema in dovolj zelenih površin.

Pretočni Tokio

Z javni prevozom, ki velja za enega najučinkovitejših, v Tokiu mestne razdalje vsak dan premaguje okoli tri milijone ljudi. Kljub temu je izpust toplogrednih plinov v japonskem velemestu občutno manjši od preostalih azijskih urbanih središč. Izpust CO2 na prebivalca je v Tokiu 4,89 tone, v Pekingu 10,8 tone, v Singapurju pa 7,86 tone na leto. Britanski časopis Guardian je Tokio pred dvema letoma uvrstil na drugo mesto med najbolj zdravimi mesti na svetu, kar je povezal s povprečno življenjsko dobo prebivalcev. Ta je 84,18 leta.

Podatek so razložili z vlaganji v javni zdravstveni sistem, močnimi družinskimi in skupnostnimi vezmi, japonsko tradicijo higiene ter prehrano, ki temelji na rižu, svežih ribah in zelenjavi.