Na gostijo v primorske osmice

Zakaj tja? Najprej po žive barve, ki vas bodo spremljale po poti, še posebej, če se odpravite na Kras. Značilni kraški grm ruj se namreč jeseni odene v značilno bleščečo rdečo – rujno – barvo. Drugi, najpomembnejši razlog za novembrski obisk Krasa, pa tudi Vipavske doline in Istre, so osmice, kmečke domačije, ki obiskovalcem ponujajo domačo jedačo in pijačo po zelo spodobnih cenah.

Osmice so primorska posebnost, ki izvira še iz časov Karla Velikega, institucionalizirane pa so bile v času Avstro-Ogrske. Leta 1784 je cesar Jožef II., sin Marije Terezije, izdal dekret, po katerem so lahko kmetje oziroma vinarji svoje vinske presežke iz prejšnjega leta osem dni prodajali, ne da bi za to plačali davek.

Sčasoma se je ponudba osmic z vina razširila še na hrano, od mesnih in mlečnih izdelkov do kruha in peciva ter preprostih toplih jedi, zaradi ugodnih cen pa se vanje zgrinjajo obiskovalci iz vse države in tudi tujine.

Zakaj zdaj? Glavni sezoni osmic sta pomlad in jesen, po običaju pa se jih največ odpre novembra, ko je pač treba izprazniti sode, da bi jih napolnili z novo letino. Obenem pa ravno zdaj, ko pritiskajo prvi mrzli dnevi, najbolj prijajo konkretne primorske jedi od pršuta, sira in oliv do jote, klobas, ombola in njokov z golažem. Aktualne podatke o odprtih osmicah najdete na spletni strani Osmice.info.

Kako tja? Ko ste v bližini, pa naj bo to na Krasu, v Vipavski dolini ali Istri, vam bosta pot pokazala lesen kažipot in tako imenovana fraska. Gre za vejo ali šop bršljana, ki ga pritrdijo v križiščih in na vhodih v dvorišče domačij.

Kaj pa čez mejo? Osmice poznajo tudi v Italiji oziroma v nam bližnjih krajih v Furlaniji - Julijski krajini, niso pa popolnoma enake kot v Sloveniji. Pri nas lahko domačije osmico odprejo do dvakrat na leto po največ deset dni, v Italiji pa časovnih omejitev ni. In še ena pomembna razlika – v italijanskih osmicah ne strežejo toplih jedi.