Meja med Korejama, turistični Disneyland

Te dni so svet obkrožile fotografije ameriškega predsednika Baracka Obame, ki na meji med Južno in Severno Korejo z daljnogledom zre nekam na ozemlje članice osi zla. Nato še stopi v znamenito sobo, kjer po sredini poteka meja med državama. Toda te fotografije niso nič posebnega – v svojih albumih jih ima na sto tisoče turistov. Meja med Korejama je ena od bolj bizarnih turističnih atrakcij. Ena tistih turističnih destinacij, ki je nastala zaradi vojne. Četudi se zdi moralno sporno, da plačate za ogled vojne, je meja med Korejama dovolj čudaška, da bolj spominja na Disneyland kot na dejansko sovražno območje.

Jasno je, da razmejitvene cone ne morete obiskati sami. Zato veliko agencij ponuja organizirane oglede. Na leto na mejo prepeljejo okoli 100.000 turistov. V trenutku, ko stopite v avtobus, se vam zazdi, da ste v časovni kapsuli in vas v časih najboljšega komunizma peljejo na ogled železne zavese. Z vzhodne strani, seveda. Količina propagande, ki jo slišite v petih urah ture, je resnično neverjetna. Na drugi strani so seveda največji sovražniki, ne le na svetu, temveč v celotnem vesolju. Predvajajo vam tudi film o zgodovini vojne med Korejama in meji na splošno. Film je korekten izdelek politične propagande.

Od ture, ki ste jo zakupili, je odvisno, kaj boste videli. Splača se zakupiti popolno turo, kajti kaj lahko se zgodi, da bo del ogledov odpovedan zaradi "nenadne napetosti med državama". To lahko pomeni, da so severnjaki na novo postrojili svoje sile, da so na lansirno rampo pripeljali novo raketo ali da je umrl ljubljeni vodja in nihče ne ve, kaj bo. Tako ob morebitnih odpovedih vidite vsaj nekaj. Seveda vam ob odpovedih vrnejo denar.

Standardni ogled zajema obisk demilitarizirane cone, pasu, ki teče po 38. vzporedniku in je sprva zaraščena z gozdom, pozneje pa pokošen do zadnje travice in nasajen z minami. Med atrakcijami je med najbolj skrivnosten Tretji predor agresije. Gre za predor, ki naj bi ga izkopali severnjaki, da bi lahko nenapovedano napadli južnjake. Odkrili so ga leta 1978, ko jim je za obstoj predora namignil prebežnik. Zdaj je videti kot rudniški rov, a to le zato, ker naj bi severnjaki trdili, da gre za rov premogovnika in naj bi stene dejansko premazali s premogom. Južnjaki pa so za vsak primer in zaščito turistov med dejansko mejo in zadnjo točko ogleda predora sezidali tri posebne zaščitne komore. Čez luknjo v tretji lahko turisti pokukajo do druge, kar je odlično stopnjevanje napetosti, dokler dejansko ne vidite Severne Koreje. Ni treba posebej poudariti, da je na ploščadi pred predorom pravo trgovsko središče spominskih trgovin z vso mogočo kramo, posvečeno meji.

Naslednja točka je železniška postaja, do koder pride južnjaški vlak, naprej pa vozi le ob posebnih priložnostih. Tu prvič vidite južnjaške stražarje, v enakih uniformah, kot jih boste pozneje videli v najbolj slavni mejni sobi na svetu znotraj t. i. Joint Security Area. Preden vas zapeljejo tja, vam spet razložijo pravila obnašanja: ne glejte severnjakov v oči, brez fotografiranja, ogled traja pet minut in vse to počnete na lastno odgovornost, ker je sovražnik tik ob vašem nosu. Vse skupaj je zares kot dobro organiziran ritual, gledališka predstava z do potankosti naštudirano dramaturgijo. Hladna vojna na azijski način.

Na koncu vas odpeljejo na razgledno ploščad, kjer se ob jasnem vremenu lahko prosto razgledate po sovražni deželi. Na voljo so daljnogledi za nekaj kovancev, a tudi brez njih vidite tretji najvišji zastavni drog na svetu (seveda s severno zastavo) in Potemkinovo vas, ki so jo prav tako postavili severnjaki, da bi radovedne turiste prepričali, da pri njih živijo naravnost čarobno.

Ko se polni razglednic v maniri socialističnega realizma vračate proti Seulu, vas v sklopu ture odpeljejo še v trgovino ametistov. Koreja je pač druga največja proizvajalka teh vijoličnih kamnov. Popolna ponudba pač. Nujen obisk? Niti ne. A če ste ravno tam, zakaj pa ne. Tako boste vsaj lahko trdili, da ste sovražniku zrli v oči.