Kolezija, najstarejše ljubljansko kopališče, spet odpira vrata (foto)

Najstarejše ljubljansko kopališče Kolezija ima več kot 150-letno tradicijo. Po zgodovinskih zapisih se je začelo razvijati že leta 1853, ko so ob jezu mlina, ki je stal na desnem bregu Gradaščice, dogradili bazen z lesenim šotorom. V 16. stoletju je tu mlinaril Peter Kolesia, od tod izvira ime območja.

Mlin je deloval do leta 1878, leto pozneje so ta del mesta prenovili, že obstoječe kopališče pa so povezali z objekti nekdanjega kolezijskega mlina.

O leseni baraki, plitvi vodi v bazenu, ki še ni bil zabetoniran, šele pozneje so ga poglobili, so o svojih spominih na Kolezijo iz prvih desetletij prejšnjega stoletja Matjažu Jemcu, predsedniku Plavalnega kluba Ljubljana (bazen Kolezija je bil več desetletij "dom" tega plavalnega kluba), pripovedovali najstarejši, danes že pokojni člani.

Mestno kopališče polno spominov

Družabni večeri z glasbo in želje po koncertih na splavu

Zgodba o propadanju ljubljanskega bazena

Leta 2001 se je začela zgodba o propadanju mestnega bazena. Plavalni klub Ljubljana, ki svojo dejavnost danes nadaljuje na Kodeljevem, je moral Kolezijo zapustiti.

Bazen v neposredni bližini Gradaščice so izpraznili, njegova vrata so zaklenili, reševali pa so hipoteke na kopališču in sodne spore. Dodatno so njegovo propadanje povzročili požar, vlomi in uničevanje ter odnašanje opreme.

Najstarejše ljubljansko kopališče, ki je najsodobnejše