Falološki muzej ali po domače – muzej penisov

Zapeljiva Islandka, njen mišičasti frajer in, tako se mi je vsaj zdelo, njen oče, ki sedijo na sedežih pred mojim, mi na letu proti severu ne dajo spati, tako glasno se krohotajo. Radovedno pogledujem med sedeži, kaj jih tako zabava. Na prenosnem računalniku gledajo islandski film, v katerem trije moški brez besed skačejo goli gor in dol, tekajo ob reki in se prevračajo s kolesi, kar pri mojih naključnih sosedih sprošča salve glasnega smeha. Poskušam najti tisto smešno nit, a mi ne gre. Tudi danes še ne vem točno, čemu so se smejali, vem pa, da moraš, če hočeš razumeti njihov humor, poznati njihovo deželo in življenje.

Značilna islandska šala: Meščan iz Reykjavika se za konec tedna odpelje s svojim velikim terencem na podeželje. Sredi polj, daleč od kakšnega naselja, se vozilo pokvarjeno ustavi. Kljub temu da se meščan ne spozna preveč na tehniko, odpre pokrov motorja in nemo gleda med cevi in kable. Takrat se za njim oglasi glas: "Nekaj je narobe z uplinjačem!" Možakar se obrne in edino bitje, ki ga zagleda za seboj, je konj. Preplašen se spusti v tek prek travnikov proti oddaljeni kmetiji, kjer začne živčno tolči po vratih. Končno mu kmet odpre in ga povpraša, kaj je narobe. Meščan pove zgodbo o govorečem konju, kmet pa mirno vpraša: "Kakšne barve pa je bil?" "Rjave," mu odgovori meščan, kmet pa mirno nadaljuje: "Ne ozirajte se nanj. Rjavi konji nimajo pojma o avtomobilih."

Husavik je prijetno mestece na severu Islandije, kjer živi nekaj več kot 2000 prebivalcev, ki se v kratkih poletjih preživljajo večinoma z izleti, na katerih turiste spoznavajo z največjimi živimi bitji, kiti, v dolgih zimskih mesecih pa z ribolovom. Na glavni ulici tega mesta stoji, nič kaj sramežljivo, ustanova, ki jo moramo prav tako razumeti s smislom za nenavadnost − falološki muzej oziroma muzej penisov, edini takšne vrste na svetu. Falologija je stara veda, ki pa so se je redki obravnavali samostojno, običajno so te stvari proučevali v okviru drugih ved, kot so biologija, zgodovina, umetnost in podobno, tu pa so se je lotili samostojno in celovito.

V muzeju so na ogled penisi ali pa vsaj deli penisov vseh sesalcev, ki so zastopani na otoku, z leti pa se je nabralo tudi vse več tistih iz drugih dežel in celin. Največ, kar 55, je največjih, doma iz teh krajev, torej kitovih, bolj natančno: 55 jih pripada 17 vrstam kitov. Potem pa je tu še blizu 40 primerkov, ki pripadajo mrožem in tjulnjem, in eden, ki je krasil severnega medveda. Seveda ne manjkajo primerki ovnov, kozlov, psov in mačkov. In končno si tu lahko ogledate tudi … Mišjega.

Kaj pa je s tistim najbolj razvitim sesalcem na otoku, moškim? Tega primerka za zdaj v muzeju še nimajo, imajo pa že pet darovalcev iz različnih koncev sveta, ki so se s posebno darilno pogodbo že odpovedali svojemu premoženju. Po svoji smrti, seveda …