Kolesarjenje med krošnjami dreves in pod vodno gladino - če bi bile kolesarske steze in druga infrastruktura tudi pri nas videti (vsaj približno) tako, bi ljudje zagotovo z veseljem večkrat sedli na kolo.
V Amsterdamu se je ta teden začel 2. bienale kolesarske arhitekture, s katerim želijo organizatorji spodbuditi ideje, kako načrtovati mesta prihodnosti - s kolesarjenjem v mislih. Letos so na bienalu predstavili 15 arhitekturnih projektov iz devetih držav, ki dokazujejo, da je mogoče z dizajnom spodbuditi bolj zdrav življenjski slog, bolj vključujočo družbo, bolj čisto okolje in bolj trajnostno gospodarstvo.
Enajst od predstavljenih projektov je že dokončanih in v uporabi, eden še nastaja, štirje pa so trenutno le koncept.
Xiamen, Kitajska: kolesarska steza, ki povezuje pet stanovanjskih in tri poslovne soseske, lahko "prenese" več kot dva tisoč kolesarjev hkrati (arhitekti: Dissing+Weitling).
Limburg, Belgija: kolesarska steza skozi ribnik v belgijskem naravnem rezervatu Bokrijk (arhitekti: Lens°Ass Architects).
Barcelona, Španija: obvoznica, s katero se kolesarji in pešci ognejo prometnemu križišču (arhitekti: Batlle i Roig).
Purmerend, Nizozemska: dvonivojski most, pri katerem je zgornji nivo namenjen pešcem, spodnji pa kolesarjem in uporabnikom invalidskih vozičkov (arhitekti: NEXT Architects).
Auckland, Nova Zelandija: kolesarska steza, ki je nastala na nekdanji avtocesti (arhitekti Monk Mackenzie, LandLAB, GHD).
Berlin, Nemčija: kolesarska steza na neizrabljenem prostoru pod mestno železnico (arhitekti: Paper planes e.V.) - koncept.
Limburg, Belgija: kolesarska pot skozi krošnje dreves (arhitekti: BuroLandschap) - v pripravi.
Raunheim, Nemčija: most Ölhafen za kolesarje in pešce (arhitekti: Schneider+Schumacher).
New York, ZDA: nekdanja železniška proga, spremenjena v kolesarsko stezo in družabni prostor (arhitekti: Nooyoon) - koncept.
Köln, Nemčija: most čez Ren, namenjen kolesarjem in pešcem (arhitekti: SPADE) - koncept.
Utrecht, Nizozemska: največje parkirišče za kolesa na svetu (arhitekti: Ector Hoogstad Architects).
Köbenhavn, Danska: postaja Nørreport, največje potniško vozlišče na Danskem (arhitekti: COBE and Gottlieb Paludan Architects, Sweco).
Delft, Nizozemska: parkirišče za kolesa, ki vključuje še kavarno in kolesarski servis (arhitekti: BureauVanEig/Biq).
Perth, Avstralija: univerzitetno parkirišče za kolesa, kjer se je mogoče tudi prhati in preobleči (arhitekti: Coniglio Ainsworth Architects).
Haag, Nizozemska: parkirišče za kolesa nad glavno železniško postajo (arhitekti: NL Architects) - koncept.
"Kolesarjenje za mesta pomeni veliko več kot le prometno rešitev. Z izboljševanjem fizičnega in psihičnega zdravja, zmanjševanjem onesnaženosti zraka in s povezovanjem ljudi je tudi pomembno gonilo sprememb. Vsako mesto ali soseska lahko s kolesarjenjem postane zgodba o uspehu," je o namenu bienala dejala Maud de Vries, direktorica socialnega podjetja BYCS iz Amsterdama, ki prireja bienale.
Preberite še:
Komentarji
4Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
V lepi naši se poleg novih cest ne gradi niti normalna kolesarska steza, ne potrebujemo eskotike pač pa normalno kolesarsko stezo 2 m od normalne ceste.
+4 - 1Jp v ljubljani pa ne zmoremo kolesarske, ki bi bla sirsa od metra ob dolocenih glavnih cestah. #katastrofa
+4 - 2Mogoče bi se lahko kdo zapeljal iz centra do Koseškega bajerja. Mogoče skozi Tivoli.
+2 0