Seksizem na delovnem mestu

Spolna diskriminacija – največkrat žensk – velikokrat ostane neopažena, saj tovrstna obravnava ostaja "normalna", ljudje se je ne zavedamo in je zato velikokrat spregledana ali pa njenega zaznavanja družba niti ne dojema kot problematičnega.

Stereotipi Na delovnem mestu se lahko spopadamo z vrsto spolnih stereotipov, ki so v dejanja in besede velikokrat vpisani zaradi neozaveščenosti. Ženske so jih lahko še posebno veliko deležne v tako imenovanih moških poklicih, torej tistih, ki še vedno veljajo predvsem za domeno moških. Ko te poklice opravljajo ženske, jih tako obravnavajo skozi perspektivo njihove "možatosti", češ da se odrekajo svoji ženskosti. Tej so stereotipno pripisane nežnost, skrb, čustvenost in občutljivost, na drugi strani pa moškosti pripisujemo tekmovalnost, racionalnost in odločnost. Pri tem se lahko zgodi, da se morajo v svojem profesionalnem okolju ženske še bolj dokazovati ali pa so njihovi dosežki v primerjavi z dosežki moških kolegov celo manj opaženi in manjkrat ovrednoteni kot uspešni.

Spolno nadlegovanje Spolnega nadlegovanja na delovnem mestu so lahko deležne tako ženske kot moški, pri zadnjih je to velikokrat lahko še bolj spregledano. Kaže se že v nedobrodošlih pripombah, ki bolj ali manj neposredno namigujejo na spolnost ter s tem posegajo v intimnost posameznika ali posameznice.

Napredovanja Del karierne poti so tudi napredovanja, s katerimi je nagrajeno posameznikovo delo. Hkrati nam to daje zagon za nadaljnje profesionalno razvijanje. Razlike med spoloma se lahko kažejo tudi na tem področju, in sicer tako, da je napredovanje za moške hitrejše in pogostejše kot za njihove kolegice, čeprav zadržki ne temeljijo nujno na razlikah v kakovosti in uspešnosti dela. Družbene razlike med spoloma se kažejo prav v zasedanju vodilnih in odgovornih položajev, na katerih še vedno prednjačijo moški, ženske pa so v manjšini.

Slabše plačilo za enako delo Še vedno se med moškimi in ženskami v enakem poklicu in na enakem položaju lahko pojavljajo razlike v plačilu, pa čeprav se oboji enako trudijo, delu posvetijo enak čas in so tudi enakovredno kvalificirani, pri plačilu pa ne nujno enako ovrednoteni. Plača ženske je za enako delo še vedno nižja od plače njenega moškega kolega.

Službena opravila Še ena izmed oblik seksizma na delovnem mestu se skriva v opravilih, ki spadajo k nekaterim delovnim mestom, ravno zaradi teh pa so ta še vedno predvsem v domeni žensk. Redko se bo zgodilo, da bo moški tisti, ki bo poskrbel za pripravo kave med sestanki ali poslovnimi obiski v pisarnah. Prav tako se moški veliko redkeje pojavljajo v vlogi čistilca notranjih prostorov kot ženske, manj pogosto jih opazimo v sprejemnih pisarnah podjetij ali različnih ustanovah. Seveda pa se tako na drugi strani, na primer v vlogi varnostnice, veliko redkeje znajdejo ženske kot moški.

Pokroviteljski odnos Ženske so na delovnem mestu deležne tudi pokroviteljskega odnosa svojih moških kolegov, ti jih radi poučujejo in jih v profesionalnem okolju usmerjajo ob neutemeljenem prepričanju, da imajo sami več znanja, sposobnosti in izkušenj. Posameznica se v tem primeru lahko znajde v vlogi "odraslega otroka", ki ga v njegovem delovanju usmerja drugi, največkrat je to prav moški. Takšen odnos do sodelavk vpliva na njihovo samopodobo.

Materinstvo Seksizem na delovnem mestu se kaže tudi v primeru nosečnosti, porodniškega dopusta in materinstva, vse to je povezano z odsotnostjo zaradi potreb otrok, kar v podjetjih lahko razumejo kot zaviranje napredka. Zaradi tega za nekatera delovna mesta delodajalci zavračajo možnost, da bi jih prevzela ženska, ali pa teh zaradi navedenih razlogov v nekatere projekte ne vključujejo enakovredno ter jim ne dajejo priložnosti za nekatere profesionalne izzive in odgovornosti. V to ravnanje je vpisano družbeno načelo, da je vzgoja otrok še vedno predvsem in najprej v domeni ženske.

Standardi posameznega delovnega okolja Standarde in vrednote v posameznih delovnih okoljih še vedno oblikujejo moški, se sklicujejo nanje, kar lahko pripomore k izključevanju žensk.