Prazniki z družino: Vedno bi si morali znati prisluhniti

O tem, kaj lahko storimo, da bo naše družinsko in partnersko življenje boljše, smo se pogovarjali z diplomirano socialno pedagoginjo in socialno delavko Melito Kuhar Pucko, vodjo Svetovalnice. Več na www.svetovalnica.si.

Zakaj veliko ljudem preživljanje časa z družino in partnerjem ne prinese samo veselja, ampak tudi stres? Stres si največkrat seveda povzročimo sami. Partnerja sta večino aktivnega dela dneva po službah, med seboj se dogovarjata kar mimogrede, pa še to o stvareh, kot so logistika prevoza otrok v šolo in na različne aktivnosti, ali kdo bo kdaj šel v trgovino. Pozabita na to, da sta v prvi vrsti partnerja, ki naj bi negovala svoj odnos in za katerega si je treba vzeti čas. Ko pridejo prazniki ali počitnice, sta partnerja oziroma cela družina tako rekoč prisiljeni preživeti tistih nekaj dni skupaj, a so morebiti že tako odtujeni, da jim to predstavlja napor. Za marsikoga je težko in se ne zna vključiti v družinsko dinamiko, saj člani družine drug drugega skoraj ne poznajo več, nimajo skupnih interesov in zanimanj, ne vedo, kaj bi počeli skupaj. Pogosto se zgodi, da ljudje komaj čakajo, da se spet začne delovni teden in se celotna družina vrne v poznano, to je odtujeno družinsko življenje.

Vmes pa se običajno še prepirajo … Če je kakovost družinskega življenja že močno načeta, bodo prepiri in neskladja večja, če pa smo iskreno veseli, da smo lahko nekaj časa skupaj na počitnicah, potem ne bomo tratili časa s prepiri, temveč bomo izkoristili dan za čim boljše skupno preživljanje časa, ki nam bo ostalo v lepem spominu še dolgo po vrnitvi v realno vsakodnevno rutino.

Ali obstaja recept, kako preživljati čas z družino? Mislim, da je veliko odvisno od tega, kako funkcionira družina. Nekateri so izrazito storilnostno usmerjeni tudi v preživljanju prostega časa, posvečajo se športu in drugim aktivnostim – in s tem ni nič narobe, če pri tem sodeluje vsa družina, saj njeni člani doživljajo edinstvene prijetne trenutke. Nekateri pa čas med prazniki izkoristijo za to, da nekaj dni ne počnejo nič in pač lenarijo, tudi s tem ni nič narobe. Vsekakor bi bilo res dobro, če bi se znali vedno, ko lahko, ne zgolj med prazniki, med seboj družiti, si prisluhniti, kakovostno komunicirati, si vzeti čas za popestritev spolnega življenja, si izkazovati ljubezen in srečo. Mislim, da to ne bi smelo biti zelo težko. Ali pač?

Kako si torej narediti praznike lepe? Predlagam, naj se vsi družinski člani dogovorijo, kako bi preživljali praznike, naj si organizirajo čas, pri tem pa upoštevajo želje in ideje vsakega posameznika, ki jih pozneje starši razporedijo. Pri tem naj si vzamejo nekaj časa samo zase in negujejo svoj odnos, čeprav je preživljanje prostega časa z otroki seveda pomembno. A ker je večina pičlega prostega časa med delovniki tako ali tako namenjena otrokom, je med prazniki končno čas, da sta partnerja "sebična" in tudi drug drugemu namenita energijo, čas in seveda ljubezen. Ne smemo pa popolnoma pozabiti nase, saj je pomembno vedeti, kakšno vlogo zasedamo v družini in ob partnerju, kaj je za nas pomembno, na katerih področjih smo nezadovoljni ali nesrečni, in se zavedati, da lahko vedno to spremenimo na boljše.