Prazniki v številkah: 80 odstotkov Slovencev ima plastično smrečico

Tržno-raziskovalna agencija GfK Slovenija je izvedla že tradicionalno predpraznično raziskavo, v kateri ugotavljajo, da za božično-novoletna darila še vedno najpogosteje podarimo kozmetiko, knjige in igrače. Čedalje več oseb pa se odloča pokloniti denar ali darilne bone, medtem ko bo tretjina sodelujočih v raziskavi darila izdelala kar sama. Letos bomo večinoma izbrali reči v vrednosti do 20 evrov na darilo. Moški sicer še vedno kupujejo nekoliko dražja darila kot ženske. Darila bodo večino čakala pod plastičnim drevesom Velika večina Slovencev bo letos imela smrečico, pod katero bodo tudi prejeli darila. Malo manj kot 80 odstotkov posameznikov bo imelo doma postavljeno plastično smrečico, 11 odstotkov pravo, posekano, povsem brez nje pa bo šest odstotkov anketiranih. Največ daril bo prinesel Božiček, tudi Miklavž in Dedek Mraz mu bosta pomagala. Manj kot deset odstotkov posameznikov pa si bo darila izmenjalo med seboj. Porast nakupov prek spleta Večina anketirancev darila najraje nakupuje v nakupovalnih centrih, vsako leto pa je viden porast nakupovanja prek spletnih trgovin. Leta 2007 je nakup prek spleta opravilo dobrih deset odstotkov vseh anketiranih, medtem ko jih letos o tem razmišlja že skoraj 40 odstotkov.

Za novo leto pošljemo več kot 10 milijonov esemesov Po podatkih dveh največjih slovenskih mobilnih operaterjev vsako leto že tradicionalno po številu poslanih sporočil SMS in MMS še vedno izstopa praznični december. Poleg tega pa v zadnjih letih opažajo bolj izrazito komunikacijo prek družbenih omrežij.

V mobilnem omrežju Telekoma Slovenije so 31. 12. 2013 in 1. 1. 2014 našteli 14,6 milijona poslanih sporočil SMS in MMS, kar je nekoliko manj kot lansko leto. Ob tem je zanimiv podatek, da so uporabniki decembra 2012 skupno poslali 126 milijonov sporočil, v decembru 2013 pa kar 141 milijonov sporočil. Si.mobilovi uporabniki so zadnji dan starega leta 2013 in prvi dan novega leta 2014 poslali skoraj 10 milijonov sporočil SMS, kar je pet odstotkov več kot leto prej, ter več kot 430 tisoč sporočil MMS, kar je 42 odstotkov več kot leto prej.

Po tradicionalni pošti gre manj pisem, a več paketov Razvoj naprednih informacijskih tehnologij je na področju pisemskih storitev v zadnjih letih povzročil tudi več kot 50-odstotni upad količin pisem v primerjavi z letom 2008, a je hkrati povečal prenos paketnih pošiljk od dveh do 12 odstotkov na leto. Čeprav število pisemskih pošiljk precej upada, pa je v dneh pred božično-novoletnimi prazniki še vedno mogoče opaziti povečan promet, saj Slovenci voščila še vedno radi pošiljamo s tradicionalno pošto, v njenih poslovalnicah voščilnice tudi prodajajo. Navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk je decembra za skoraj tri milijone več, kot znaša povprečje v preostalih mesecih.

Za okrasitev praznične prestolnice 200 tisoč evrov Seveda pa decembra ne gre brez praznične okrasitve mest. Avtor osvetlitve v prestolnici je tudi tokrat Zmago Modic. Po Ljubljani je nameščenih približno 64 kilometrov svetlobnih skulptur in girland. Osrednjo smreko na Prešernovem trgu, visoko 15 metrov in okrašeno s približno 10 kilometri luči, je Mestni občini Ljubljana podaril meščan iz Trnovega, smreka pri Figovcu pa je darilo mesta Zagreb.

Sredstev za okrasitev je toliko kot prejšnja leta, 200 tisoč evrov, zagotovljena pa so prek koncesijske pogodbe za javno gospodarsko službo urejanja javne razsvetljave.

Silvestrovanja bodo v Ljubljani na Kongresnem, Mestnem in Pogačarjevem trgu ter na Trgu francoske revolucije, med drugimi pa bodo nastopili Nuša Derenda, Alenka Godec, Jan Plestenjak, Gadi, Oto Pestner, Manca Špik, Substituti in Alfi Nipič. Na Kongresnem trgu bo ob 16. uri tudi silvestrovanje za otroke.

Za sofinanciranje letošnjega decembrskega programa prireditev v Ljubljani je namenjenih 113 tisoč evrov proračunskih sredstev. Del stroškov programa decembrskih prireditev zagotavljajo donatorji.

Ljubljana v boj proti odpadkom, a z dvojnim ognjemetom V Ljubljani so se po zgledu številnih drugih prestolnic odločili za zmanjšanje števila odpadne embalaže in ohranjanje čistega okolja. Gostincem so ponudili pet tisoč vračljivih keramičnih lončkov, ki jih bodo obiskovalcem sejemskih prireditev ponujali v zameno za kavcijo v višini dveh evrov.

Na silvestrovo opolnoči bodo na Ljubljanskem gradu sprožili ognjemet, za katerega so letos odšteli manj kot štiri tisoč evrov. Tudi letos bosta pripravljeni dve različici, za jasno in za oblačno vreme.

Štajerska prestolnica s 100 tisoč evrov vrednimi starimi okraski V Mariboru strošek praznične razsvetljave na občini ocenjujejo na 100 tisoč evrov, saj so uporabili stare in preizkušene okraske. Na Glavnem trgu in Trgu svobode stojita tudi novoletni smreki, na Trgu Leona Štuklja pa je božična vasica. Na Trgu Leona Štuklja se bodo zvrstili številni koncerti in prireditve. Med drugimi bodo nastopili Kingston, Tinkara Kovač, Dan D, What da funk in Cover lover, na silvestrovo pa še Karneval band in MI2.

Celje okrašeno za 85 tisočakov, silvestrovali bodo z Modrijani V Celju se že nekaj let zapored odvija silvestrovanje na prostem, v preteklih letih so imeli okoli osem tisoč obiskovalcev, letos pa bodo silvestrovali v družbi ansambla Modrijani. Staro mestno jedro Celja in Pravljična dežela bosta privabljala s 100 tisoč lučkami, svetlobnimi reflektorji, velikim adventnim vencem in 30 smrečicami, ki so jih mestu podarili občani. V Celju so za okrasitev namenili okoli 85 tisoč evrov.

Delavci po silvestrovanju že v zgodnjih jutranjih urah začnejo čiščenje, lani so odpeljali več kot 30 kubičnih metrov odpadkov. Celjske ulice bodo okrašene do 7. januarja.

Poraba elektrike LED-luči je primerljiva s porabo javne razsvetljave Na koprski občini predvidevajo, da se bo silvestrovanja v Kopru udeležilo do 10 tisoč obiskovalcev, ki bodo za seboj pustili do osem kubikov smeti.

Koper krasi skoraj šest kilometrov svetlobnih verig in zaves ter malo manj kot 200 novoletnih okrasnih elementov, 12-metrska novoletna jelka na Titovem trgu, na Kidričevi ulici pa je 10 manjših enometrskih jelk, na katere so v času Miklavževega sejma obiskovalci obešali posebne želje. Na koprski občini so nam pojasnili, da elemente sestavljajo LED-luči, zato je poraba elektrike minimalna in primerljiva s porabo javne razsvetljave. Mesto bo okrašeno do 6. januarja.