Hollywoodski zvezdniki kot razlog za svojo ločitev največkrat navedejo nepremostljive razlike v značaju, mi pa razkrivamo, zakaj v resnici razpade največ zakonov.
Oddaljenost
Ne tista fizična, ampak čustvena. Ko eden izmed partnerjev z druge strani začuti sebičnost, nezrelost in neodgovornost, se začne krhati zakonska dinamika, načeta sta intimnost in zaupanje, kar se nedvomno zelo pozna med rjuhami. Partnerja se odtujita, edino, kar ju še povezuje, so prepiri. Iz tega je težko najti izhod, vendar dokler se prepirata, obstaja tudi upanje, da se lahko sporazumeta, pa tudi če s pomočjo partnerske terapije.
Obtoževanje
Če parterja ne rešujeta težav, se med njima kopičita napetost in zamera, saj pometanje stvari pod preprogo nikomur ne prinaša ničesar dobrega. Pogosto takšno obnašanje pripelje do tega, da partnerja drug drugega obtožujeta za krizo, očitanje krivde drugemu pa je najslabše, kar lahko v odnosu storita. Tako ustvarita začarani krog nestrpnosti, namesto da bi se poskušala vživeti v kožo drugega in razumeti položaj z druge strani. Najslabše je, če partnerja mislita, da si ni treba polagati računov, in vse jemljeta kot osebni napad nase.
Večvrednostni kompleks
So ljudje, partnerji, ki imajo vedno vse prav. Globoko in slepo so prepričani, da vse najbolje vejo in da so več vredni kot preostali, kar partnerju nenehno dokazujejo in ga tako ponižujejo. Svojega partnerja ne jemljejo enakovredno, pogosto ga psihično in fizično zlorabljajo. Takšni odnosi, še posebej kadar zaidejo v ekstrem, se težko razrešijo brez pomoči strokovnjaka.
Odvisnosti
Dejstvo je, da je za odvisnika zadovoljevanje njegove odvisnosti bolj pomembno kot partner in družina, pa če to prizna ali ne. Ne glede na to, za kakšno odvisnost gre, so si vse te zgodbe podobne in spominjajo na pekel, v katerem se izmenjujeta jeza in razočaranje nad lažmi in prevarami, ki jih redkokateri zakon preživi brez posledic, le malo pa brez ločitve.