Nedelja, 17. 4. 2016, 17.07
6 let, 7 mesecev
Ali lahko otroka obvarujemo pred potrošniško histerijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Otroci so že od rojstva izpostavljeni diktaturi potrošništva, straši pa jim moramo privzgojiti obrambne mehanizme.
Vsak starš je že doživel otrokovo vztrajanje, da mora v trgovini kupiti točno določeno stvar, in to takoj in zdaj. Lahko je šlo za malo čokoladno jajce ali pa velik komplet igrač. Sodobni otroci natančno vedo, kaj želijo kupiti. Kako ne bi, ko pa so že od rojstva izpostavljeni potrošniški družbi.
Neredko znajo predšolski otroci našteti imena trgovin, za vsako od njih si zapomnijo tudi, kje so police z igračami in sladkarijami. Prav tako si že od najzgodnejše starosti zapomnijo glasbo in slogane oglasnih sporočil. Tako lahko recimo dveletni otrok zelo resno izjavi, da ima rad te bombone, ker "jih imajo otroci radi". Tako kot to rečejo v oglasnem sporočilu.
Dojenčki v trgovinskih središčih
Dejstvo je, da je trenutna generacija otrok bolj izpostavljena potrošništvu kot prejšnje. Že od rojstva jih družba vzgaja v dobre potrošnike.
Trenutna generacija otrok je bolj izpostavljena potrošništvu kot prejšnje. Že od rojstva jih družba vzgaja v dobre potrošnike.
Za veliko novorojenčkov je prvi odhod od doma izlet v nakupovalno središče. Tam so nakupovalni vozički posebej prilagojeni za vožnjo najprej dojenčkov, nato pa malčkov. Manj so prirejeni za otroke, starejše od petih let. Za te je predvideno, da prosto tekajo po trgovini in v nakupovalni voziček mečejo izbrane potrošniške dobrine.
Premišljeno bombardiranje otrok z oglasi in izdelki
Kako velik posel je prodaja otrokom, ve vsak trgovec. Sladke drobnarije za evro niso naključno postavljene ob blagajno, kjer jih lahko otrok, čakajoč v vrsti, vidi in vzame. Prav tako je natančno preračunana cena, saj se ve, da so starši ob vsakokratnem obisku trgovine pripravljeni zapraviti nekaj kovancev za otroške sladkarije.Nikakor tudi ni naključje, da velika trgovska središča in verige nenehno oglašujejo akcije s priljubljenimi risanimi junaki. Otroci, zbombardirani z oglasnimi sporočili, ne le želijo, temveč zahtevajo te izdelke.
Nikakor tudi ni naključje, da velika trgovska središča in verige nenehno oglašujejo akcije s priljubljenimi risanimi junaki.
Otroci letno zapravijo 450 milijard evrov
Naši otroci so dobro strenirani potrošniki in kot taki funkcionirajo na treh ravneh. So neposredni potrošniki, ki svojo žepnino porabijo za želene oglaševane izdelke. So posredni potrošniki, ki vplivajo na odrasle, da nakupujejo izdelke za otroke.
Ne nazadnje pa se že v otroštvu naučijo biti lojalni določeni blagovni znamki, saj natančno vedo, da je dober le točno določen čokoladni namaz, vsi drugi pa so le približki.
Ocenjujejo, da so otroci odgovorni za 450 milijard evrov, ki jih letno zapravi potrošniška družba. Ni čudno, da jih bombardirajo z oglasi.
Vpliv na otrokovo osebnost
Napad potrošništva vsekakor vpliva na otroško osebnost. Britanska raziskava je pokazala, da so otroci lahko zaradi pritiska potrošništva celo depresivni in anksiozni. Po drugi strani se otroci nekje do osmih let težje obvladajo pri impulzivnem nakupovanju, saj to tudi pri otrocih povzroča izločanje endorfinov.
Ocenjujejo, da so otroci odgovorni za 450 milijard evrov, ki jih letno zapravi potrošniška družba. Ni čudno, da jih bombardirajo z oglasi.
Otroci se pri potrošniškem vedenju preprosto ne morejo obvladati, ker še nimajo izostrenih mehanizmov, s katerimi bi to lahko nadzorovali.
Zato je vse na starših. V sodobnem času je še bolj kot kadarkoli prej pomembno, da otroke vzgojimo v odgovorne potrošnike. Iluzija je namreč, da bi jih lahko vzgojili v nepotrošnike. Razen če bi živeli na samotnem otoku, pa še tedaj bi trgovino doživljali kot zabaviščni park. Vse, kar lahko starši storijo, je, da omilijo škodo, ki jo agresivna potrošniška družba povzroča otrokom. A pri tem morajo biti vztrajni, tako vztrajni, kot so oglaševalci in trgovci.
Najboljša obramba je NE!
Najbolj neposredna metoda je NE. Toda za tem NE morajo starši stati, pa čeprav se bo otrok v trgovini vrgel po tleh, ker mu ne bomo kupili želene igrače ali sladkarije. Ta NE mora imeti razlog v nepotrošniški vzgoji otrok. Že od malega jim moramo razlagati, da jim ni treba imeti prav vseh stvari, ki jim jih ponujajo.
Bodite vztrajni - pa čeprav se bo otrok v trgovini vrgel po tleh, ker ne dobi želene igrače ali sladkarije.
Vcepite jim distanco do oglaševanja
Prav tu se zdi medijska vzgoja še kako potrebna, saj otrokom od najzgodnejših let vceplja distanco, ki je vsekakor boljša kot na primer prepoved gledanja televizije ali brskanja po internetu. Otroka ne moremo popolnoma obvarovati pred oglasi, zato ga je bolje naučiti ločiti zrnje od plev. Res je sicer, da je to mogoče šele po šestem letu starosti, ko so že zmožni razločevati realnost od fikcije, toda že prej lahko njihove želje po predmetih iz oglasov zajezite s tem, da vsakokrat izrazite dvom o nujnosti nakupa določenega predmeta.
Proti nasilnemu oglaševanju se lahko borite tudi z enakimi sredstvi, kot jih uporabljajo oglaševalci, se pravi s prevaro in neresnico. Zakaj na primer ne bi otroku ob napadu oglaševanja vcepili misli, da je vse, kar vidijo v oglasih, neresnično? Tako bodo tudi predšolski otroci počasi razumeli strategije neposrednega marketinga in se pozneje lažje odločali in racionalno obravnavali oglaševanje.
Otroci si že od najzgodnejše starosti zapomnijo glasbo in slogane oglasnih sporočil.
Nujna strategija je nakupovalni seznam
Kar zadeva samo nakupovanje, je dobra strategija, da jim že pred odhodom v trgovino razložite, da lahko igrače le gledajo, a jih ne boste kupili. Prav tako je odlična strategija dogovor, da boste ob nakupih v košaro dodali le en predmet po izboru otroka. Tako se bo moral otrok sam v trgovini odločiti, kaj si bo kupil.
Zelo primerno je tudi, da ste otroku za vzgled z nakupovalnim listkom in da v voziček naložite dejansko le tisto, kar je na njem. Otrok vam lahko pri tem pomaga. Presenečeni boste, kako bo otrok del vozička za kovance spremenil v računalnik in tam preverjal, kje so iskani predmeti v trgovini, odkljukal, kar ste že kupili, in preverjal, kaj je še na seznamu, ob tem pa popolnoma pozabil, da mora biti tudi sam potrošnik.
Družina obiska nakupovalnih središč ne bi smela dojemati kot prostočasne, zabavne dejavnosti.
Za starejše otroke je dobra strategija tudi vključitev omejitve oglaševanja na internetu. Starši namreč vse prevečkrat zanemarjajo to, da so otroci dandanes oglaševanju izpostavljeni tudi na medmrežju.
Trgovina ni zabaviščni park
Najmočnejše orožje staršev je, da stvari preprosto ne kupijo. Še pomembneje pa je, da družina odhoda v nakupovalno središče ne dojema kot prostočasne, zabavne dejavnosti.
Res je, vse te strategije se zdijo preproste, a jih je sprva težko uresničiti. Vedite, da se borite proti z vsemi žavbami namazani svetovni potrošniški družbi. Toda bolj kot kdaj prej morajo biti starši zdaj vztrajni in dosledni, saj lahko le tako vzgojijo odgovorne potrošnike.
