Sreda, 23. 11. 2016, 15.49
9 mesecev, 2 tedna
Slavnik, panoramska streha slovenske Obale
Že res, da Slavnik meri le malo več kot tisoč metrov v višino, a je zaradi bližine morja preprosto dostopen vse leto, njegova izpostavljena lege pa mu zagotavlja edinstvene razglede na vse strani.
Ko se bliža zima in višje gore prekrije sneg, postanejo za izletnike in pohodnike toliko bolj privlačne nižje gore, kjer zima ne zmore tako močno pokazati svojih zob. Eden od teh gorskih vrhov je tudi Slavnik, ki je le okrog 20 kilometrov oddaljen od obale pri Kopru.
Visok je 1028 metrov, a svoji bližini nima konkurence, zato se z njega odpira pogled ne le na Slovensko Istro, temveč tudi naprej do Hrvaške in Italije (če imate srečo z vremenom, tudi do Benetk), do Alp na severu in Snežnika na vzhodu. Razgled, ki ga pravzaprav ne bi smeli zamuditi niti poleti ali spomladi, ko se obsežni travniki prelevijo v cvetoče poljane.
Območje Slavnika je zaradi svoje lepote in značilnosti zavarovano kot naravni spomenik.
Magnet tudi za kolesarje
Lepote in značilnosti Slavnika so zavarovane s statusom naravnega spomenika. Le nekaj korakov od vrha je tudi Tumova planinska koča, ki bo prihodnje leto vstopila v svoje sedmo desetletje. Ponuja okrepčilo in zavetišče, ko je odprta – praviloma ob koncih tedna in praznikih.
Slavnik zaradi svojega preprostega dostopa poleg pohodnikov privablja tudi kolesarje, ki izberejo širše dostopne poti – pohodniki, ki si ne želijo deliti poti z njimi, pa imajo na izbiro več ožjih pešpoti. Za vse velja opomnik: že res, da je na Slavniku pozimi podnebje milejše kot v Alpah, a lahko na njem ravno takrat še posebej brije burja, ki pa ne prinaša le občutka mraza, temveč tudi očisti ozračje za še lepše razglede.
Široke dostopne poti privabljajo gorske kolesarje, na Slavnik vodijo še druge poti, po katerih bodo pohodniki imeli vso tamkajšnjo naravo samo zase.
Imeniten razgled, čeprav ni najvišji v okolici
Slavnik je na zahodnem robu gorske verige Čičarija, ki prečka istrski polotok domala po vsej širini od Kozine do hrvaških vasic tik nad Opatijo (kjer uporabljajo ime Ćićarija). Slavnik sicer ni najvišja gora Čičarije, že na slovenski strani sta dva vrhova višja od Slavnika, a naslov najvišjega vrha Čičarije pripada Velikemu Planiku na hrvaški strani. Ta meri 1.273 metrov, a po razgledu s Slavnikom vendarle ne more tekmovati.
Kot se s Slavnika vidi na vse strani, tako z vseh strani vodijo tudi poti nanj. Največ pohodnikov se tja povzpne iz vasice Podgorje, ki že spada v mestno občino Koper, do nje pa se je mogoče pripeljati v desetih minutah po dobri regionalni cesti od avtocestnega izvoza Kastelec.
Travnata pobočja zagotovijo, da se razgled odpre še pred prihodom na vrh.
Z vlakom bi lahko šlo, če bi jih bilo več
V Podgorju je tudi železniška postaja proge Divača-Buzet-Pulj, a so potniški vlaki na njej zdaj že takšna redkost, da je kar težko načrtovati pohod na Slavnik s tem prevoznim sredstvom. Zato se zlasti ob koncih tedna v Podgorju nabere veliko avtomobilov, njihovi potniki se od tam na Slavnik odpravijo po eni izmed dveh poti. Višinske razlike je za nekaj več kot 500 metrov, a to ni ovira, da položne poti ne bi premagali v približno uri in pol – ali malo več, če vas že na poti prevzamejo širni razgledi. Izgubiti se je težko, saj imamo pred sabo televizijske oddajnike, ki nakazujejo pravo smer.
Razgled s Slavnika se odpira na vse strani.
Morda po trasi evropske pešpoti od Baltika do Jadrana?
Malenkost daljša (in precej manj obljudena) pešpot je iz vasi Prešnica, kjer na tamkajšnjem postajališču ustavi kakšen potniški vlak več kot v Podgorju, saj je Prešnica tudi na progi med Divačo in Koprom. Še bolj povezana (tudi z avtobusi) je Kozina, od koder bo do Slavnika treba hoditi tri ure. To je približno toliko kot iz vasi Skadanščina ob glavni cesti Kozina-Podgrad-Reka. Če se odločite za to pot, vas bodo poleg običajnih rdeče-belih Knafeljčevih markacij spremljale tudi rdeče-rumene, saj je to del evropske pešpoti E6, ki povezuje Baltik in Jadran.
Obala pri Kopru je s Slavnika pravzaprav na dosegu roke, toliko bolj, ko burja očisti ozračje.
