Premalo opevane lepote Slovenije #video

Hannes se je v Slovenijo najprej odpravil kot turist, potem pa se vrnil zaradi ljubezni. Tukaj je našel službo, predvsem pa drugi dom, ki ga ustvarja skupaj s svojim dekletom.

Zakaj sem izbral Notranjsko

Ko govorimo o turizmu v Sloveniji, bo večina potencialne turiste najprej usmerila na Bled, na Obalo in v Ljubljano – če naštejem samo nekaj najbolj priljubljenih destinacij. Seveda gre za izjemne kraje, vendar bi jih rad v tokratni objavi za Odkrivaj Slovenijo preusmeril v nekoliko manj znani, vendar kljub temu čudoviti predel Slovenije: na Notranjsko.

Skupaj s prijatelji smo si ponovno šli ogledat nekaj mojih najljubših krajev v okolici Cerkniškega jezera. V dveh dneh smo obiskali Zelše, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, grad Snežnik, Križno jamo, raziskovanje pa smo zaokrožili z vzponom na Slivnico.

Cerkev Sv. Volbenka, Zelše: idilična zimska podoba na majhnem griču

Tako kot večina turistov smo se do Cerknice odpravili po avtocesti in z nje zavili na izvozu za Unec. Na poti do Rakovega Škocjana smo se peljali skozi vas Zelše. Njena cerkev sv. Volbenka nam je vzbudila pozornost. Težko jo je spregledati, saj stoji nekaj sto metrov od vasi in se dviguje nad zasneženimi polji, ki jo obkrožajo.

Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju in je v obliki detelje. Znana je predvsem po dobri akustiki. Ker pa je čez dan zaprta, smo se na poti do Rakovega Škocjana samo zapeljali mimo.

Rakov Škocjan: skrivnostno območje, kjer lahko najdete vsebino za kakšen roman

Največja znamenitost Rakovega Škocjana sta dva mostova, ki ju je zgradila mati narava. Na poti iz Zelš smo se najprej ustavili pri majhnem naravnem mostu.

Ta je eden redkih ostankov od tistega, kar je nekoč bila jama, in je videti točno tako, kot je njegovo ime – naravni most, le da ni ravno majhen.

Ko smo hodili po tistem, kar naj bi bil gozd, nismo pričakovali, da se bomo kar naenkrat znašli nad zelo strmim in nekaj deset metrov visokim klifom. Takrat dobiš občutek, kot da stojiš v čisto drugem paralelnem svetu.

Odpre se ti razgled, ki bi bil lahko navdih številnim pisateljem ali filmskim ustvarjalcem. Ima vse: reko Rak, ki teče ob prijetni sprehajalni poti in ki se pojavi praktično od nikoder in ki potem v trenutku spet izgine v globino. Ste uganili? To je eden mojih najljubših krajev v Sloveniji.

Na žalost se zaradi slabega vremena in poledenelih tal nismo mogli spustiti dol, na kar nas je opozoril tudi napis na tabli.

Za sabo smo pustili ta miren in odmaknjen kraj in se napotili naprej po parku, vse tja do velikega naravnega mostu.

Kot sem že prej nakazal, je od obeh naravnih mostov meni ljubši večji. Kljub temu pa sta v bližini velikega mostu dve drugi znamenitosti, ki ju je vredno pogledati: Tkalca jama in ruševine cerkve sv. Kancijana, ki celotnemu parku dodajata posebno čarobnost in misterioznost.

Cerkniško jezero: ko se poleti počutiš kot na luni

Pridih skrivnostnosti se je nadaljeval tudi na naši naslednji postaji ob Cerkniškem jezeru. Če se boste znašli v bližini Cerknice, preprosto ne smete izpustiti ogleda tega unikatnega jezera. Največje je prav v zimskem času, poleti pa popolnoma spremeni svojo podobo – ko usahne, je na določenih območjih videti, kot bi opazoval površino Lune.

Luknje, ki se pojavijo na površini izpraznjenega jezera, so videti prav neresnično in predstavljajo vrata v podzemni svet, ki podobno kot v okolici Rakovega Škocjana spodbujajo domišljijo.

Pozimi je tukaj svet drugačen, lahko si privoščite vožnjo s čolnom, kjer si lahko ogledate ptice ali kakšen dron, tako kot smo si ga mi.

Tisti dan smo doživeli prav poseben razgledni bonus: nizki in razvlečeni oblaki so se poigrali s panoramo. Videti je bilo tako, kot bi se zataknili na sredino hribovja, ki obkroža jezero. Ta slikovita pokrajina vsakemu fotografu predstavlja pravi užitek, tudi za takšnega neprofesionalnega, kot sem jaz.

Grad Snežnik: enourni skok v preteklost

Po skodelici vroče čokolade, ki nas je nekoliko ogrela, je prišel čas za naslednjo postojanko na našem izletu: voden ogled gradu Snežnik v Loški dolini.

Ko smo se sprehajali v okolici gradu, nas je opazil vodič in nas povabil na ogled. Ob vstopu nas je pozdravil velik medved, ki pa je na srečo predstavljal le staro lovsko trofejo.

Schloß Schneeberg, kot se je imenoval nekoč, je bil v lasti različnih družin vse tja do leta 1945, ko je šel v roke državi, in je potem služil predvsem najrazličnejšim lovskim zabavam. Šele v osemdesetih je dobil današnjo vlogo muzeja.

Obisk gradu je zanimiva izkušnja predvsem zato, ker ponuja vpogled v to, kako so še pred enim stoletjem živele premožne družine. Celo danes se najdejo le redki, ki si ne bi želeli imeti v lasti tako čudovite nepremičnine, kot je ta.

Sicer pa so ga lastniki dojemali predvsem kot nekakšno lovsko počitniško hišo, kjer so prirejali zabave. Obdržala se je večina pohištva, prav tako nekatere igrače in dekoracija.

Ste vedeli, da so posamezne prostore porazdelili in opremili glede na družbeni razred gostov gradu? Ali da so gospodarji postavili zelo napreden sistem za klicanje služabnikov. Ali še to: če iščete lokacijo za poroko, lahko najamete grad kot popolno kuliso za poročno slavje. V vsakem primeru ogled priporočam vsem, ki se boste znašli v bližini.

Križna jama: čudovit spust v podzemlje

Ker smo ves dan preživeli na površju, smo se zvečer spustili še v globino zemlje. Nočni obisk jame je bila najboljša izbira. Dogovorili smo se za enourni ogled.

Ko smo prispeli, je bilo že vse nared: škornji, čelade, močna svetilka, ki bi držala tudi več dni … Bili smo popolnoma pripravljeni. Ena prvih informacij, ki nam jo je podal naš vodnik, je ta, da je jama znana po številnih jezerih.

Na poti do prvega jezera smo spoznali, da jezero gosti veliko živalskih vrst različnih velikosti. To dokazuje na tisoče kosti, ki so jih zbrali skozi leta, tudi okostje medveda, ki je nekoč živel v tej jami. Veliko odkritih kosti je bilo pokopanih pod sedimenti, ki so se nakopičili skozi stoletja in so povzročili, da so kosti počasi izginile pod površje.

Ko smo vprašali, kaj predstavlja odsev zlate barve, ki smo ga opazili na stropu, nam je vodič razložil, da gre za vrsto bakterije, ki reagira na svetlobo naših svetilk. Zapeljali smo se tudi mimo netopirjev, ki so viseli s stropa. Zelo zanimivi so bili napisi prejšnjih generacij obiskovalcev.

Nedvomno največji vrhunec izleta je bila vožnja s čolnom po prvem jezeru. To je za nas pomenilo konec ogleda (in našega prvega dneva), če pa ste veliki ljubitelji podzemeljskega sveta, Križna jama ponuja veliko več, tudi do osem ur raziskovanja.

Slivnica: Notranjska z vrha

V prejšnjih objavah blogerjev na Odkrivaj Slovenijo smo celo videli junakinjo, ki se je povzpela na Triglav. Na žalost še ne spadam med tiste, ki so osvojili najvišji vrh Slovenije. Smo pa na drugi dan našega izleta osvojili enega najvišjih vrhov Notranjske: Slivnico.

Povzpeli smo se po poti iz vasice Grahovo. Ker je en teden prej snežilo in je v naslednjih dneh bilo precej jasno, je bila pot proti vrhu precej spolzka. V eni uri in pol smo se prebili do vrha in se takoj nagradili z zasluženim šnopsom.

Vzpon na Slivnico je zanimiv in ker predstavlja eno višji točk na tem območju, zagotavlja tudi čudovit razgled na okolico: Cerkniško polje, Cerkniško jezero, ki smo si ga od blizu in iz čiste druge perspektive ogledali že dan prej. Odpre se tudi pogled na Snežnik, Javornike in Nanos in ob takšnem lepem vremenu, kot je bil današnji, smo lahko videli tudi Alpe.

Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?

Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za kartico Mastercard v vrednosti 40 evrov.