Torek, 22. 9. 2015, 16.47
2 meseca, 2 tedna
Ali v Bohinju res straši?
V Bohinjskem jezeru smo iskali pošast, zagrizli v božanski sir in luknje zaobšli ter obiskali prav posebnega obrtnika na Gorjušah.
Kolikokrat ste že vzdihnili, kako lepo je Bohinjsko jezero in vse, kar ga obkroža? Zagotovo vsakič, ko ste bili tam ali se vsaj peljali mimo.
Tudi mi smo pasli oči na lepotah, ki jih je po legendi menda Bog dal Bohinjcem, ker je malce pozabil na njih, oni pa so vztrajno še kar čakali v vrsti (to lastnost jim menda še danes pripisujejo). Da bi se jim malo oddolžil, jim je zato namenil najlepši konec sveta, tistega, ki ga je hranil zase.
Ste že slišali za bohinjski trikotnik? Ne ne, to ni tisti trikotnik, ki ga uporabljamo pri geometriji, to je predel, ki zajema gore, doline in jezero, kjer je že kar nekaj duš odšlo za vedno, nekam, kamor ni uspelo še nikomur priti, da bi jih pripeljal nazaj.
Pravijo, da straši, posebej so dolgi zimski večeri, ko še ni bilo televizije, spodbujali k pripovedovanju zgodb o duhovih in jezerskih prikaznih.
Pluj, barčica!
In smo izpluli. Je lahko še lepše, ko te barčica popelje naravnost v venec gora, ki se kot ogrlica vratu odlično prilegajo bohinjskemu jezeru? Domači turist, domačin ali tujec, prav vsi z enako mero začaranosti požirajo te lepote, za katere začneš verjeti, da je verjetno res imel sam bog prste vmes.
Da ne bi škodili temu raju, je celo barka na električen pogon, saj smo na območju Triglavskega narodnega parka. 58 let stara ladja je nemškega izvora, dolga je 14 metrov in široka tri metre lahko vase povabi 52 potnikov.
Jezero stoji, kot bi bilo v naročju gora, ki ga obkrožajo. Vogar, Komna s planinsko kočo, pa Pršilec, Podrta gora, ki je dobila ime po odlomljenem vrhu, ki se je odlomil v potresu v 13. stoletju. Tu pa je tudi Rjava skala, ki je najbolj znana po smučarskem središču Vogel.
Bohinjsko jezero v številkah
Ko smo zapluli po ledeniškem jezeru, smo od vodiča na ladjici izvedeli, da je Bohinjsko jezero ledeniškega izvora iz ledenika, ki je bil tu pred 14.000 leti in se je stopil ter napolnil dolino.
Je največje stoječe jezero pri nas, ki meri v dolžino kar 4.100 metrov, v širino pa 1.200 metrov, čeprav se ti podatki spreminjajo, saj se ob dežju lahko gladina jezera dvigne do štiri metre. Leta 1969 so zabeležili najvišjo gladino.
Ali ste vedeli, da je jezero globoko kar 45 metrov in tudi globlje od slovenskega morja? Zaradi veliko pritokov se voda v jezeru zamenja kar trikrat v enem letu.
V jezeru živi 16 vrst rib in najbolj znana je jezerska postrv. Največja, ki so jo ujeli in zabeležili, je bila dolga kar 1,20 metra.
Mmmmm, po siru diši!
Gospod Jože Cvetek nam je lepo pojasnil, iz kakšnega mleka delajo sir.
Jezero nas je odplaknilo naravnost v Bohinjsko sirarno v Srednjo vas. Sprejel nas je prijazen gospod Jože Cvetek, ki je tako lepo in spoštljivo govoril o siru, da je še našega fotografa, ki mu ni prav nič do sira, ganil do sicer gurmanskega srca.
Že 140 let v tej sirarni, ki so jo rešili pred skoraj gotovim koncem, delajo Bohinjski sir. Vse pa se je začelo z dušnim pastirjem Janezom Lesarjem iz Bohinjske Bistrice, ki jo je od tu mahnil čez Tirolsko k Švicarjem, od tam pa s seboj pripeljal v junijskih dneh leta 1873 pravega sirarskega mojstra, ki je Bohinjce naučil delati sir.
Iz te sirarne prihaja tudi "zloglasni" mohant, ki je le za najpogumnejše siroljubce, saj je ta kremni sir znan po svojem izredno močnem vonju, ki marsikomu ne odgovarja. Okus pa … pravijo, da o okusih ne gre soditi, zato se le opogumite in ga sami poskusite.
Kaj je Bohinjski sir?
Bohinjski sir, ki ga delajo že 140 let. Bohinjski sir, ki ga delajo že 140 let.
Hleb tega sira tehta od 45 do 55 kilogramov, v premeru ima 60 centimetrov, visok pa je od 8 do 15 centimetrov. Bohinjski sir je posebna vrsta ementalskega sira. Spada med trde sire in zori več kot mesec dni.
Zorenje mu prinese tipičen okus, ki je prijeten, blag in rahlo po orehih. Tehnološki postopek izdelovanja sira v veliki meri ohranja tradicionalen način izdelovanja in negovanja sira.
Vsak hleb sira se še vedno ročno obdela in neguje. Z nakupom tega sira boste dobili tudi – luknje! Te so gladke, okrogle in velike od pet do 15 milimetrov. Zaradi njih pa ne boste nič manj plačali za sir.
Na obisku pri prav posebnem obrtniku
Pipar Ivan Kovačič iz Gorjuš
Ste že slišali za piparje? Okolica Bohinja je imela nekoč močno tradicijo izdelovanja pip.
Gospod Ivan Kovačič iz Gorjuš je veliko povedal o samem izdelovanju pip, o zgodovini, o tem, da sta v teh krajih le še dva, ki negujeta to tradicijo. In da sam kadi 80 let staro pipo, ki jo ob dolgih večerih ali ob premišljevanju prav počasi vleče.
Najbolj znana od vseh je, seveda, gorjuška pipa, so se pa nekoč možje postavljali tudi s pipami. Pomembnejši in bogatejši ko je bil možakar, dražjo pipo je kadil. Najbrž je to nekaj podobnega kot danes z avtomobili.
Treba je bilo oditi domov …
O tukajšnjih lepotah in posebnostih bi se lahko razpisali na dolgo in široko, zato vam predlagamo, da ujamete lep dan in se prepustite Bohinju, ki to ni – kraja po imenu Bohinj ni, to je geografsko ozemlje, v katero se šteje Bohinjsko dolino z vasmi, Nomenjsko dolino, Bohinjsko jezero ter nekaj višjeležečih naselij, kot so Gorjuše, ki smo jih obiskali, Nemški Rovt in Koprivnik. Seveda ne gre brez tamkajšnjih gora in planin. Ampak Bohinj se tako lepo izgovori, kot je lep pogled na vse, kar se v tem imenu skriva.
