Znan je zmagovalec natečaja Plaktivat na temo migrantov

Zmagovalec letošnjega 5. natečaja Plaktivat, TAM-TAM-ovega družbeno odgovornega projekta, ki so ga v sodelovanju z Mirovnim inštitutom izvedli na temo migrantov, je Boris Kralj.

Plakat kot kritika evropske izključujoče politike Plakat avtorja Borisa Kralja, ki ponazarja nestrinjanje oziroma je poziv h koncu izključujoče in ksenofobne migrantske politike Evropske unije, katere nosilka oziroma emblem je Madžarska z žičnato ograjo na svoji meji, je izbrala žirija pod okriljem veterana oglaševalstva Mitje Petrovića. Sestavljali pa so jo še Blaž Ritmanič iz agencije Formitas, Blaž Vuk iz agencije Pristop, Drago Mlakar iz agencije Bruketa & Žinić, Gsus Ajax iz Ajax studia, Maja Gspan iz Cankarjevega doma, Miha Grobler iz Outfit9, Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta, Petra Krulc iz agencije Grey, Tomaž Drozg iz TAM-TAM in Vital Verlič iz agencije Futura.

Vsi smo enaki, ne le nekateri "Spremeniti želimo stališče Slovencev do vprašanja migrantov, predvsem pa do sprejetja 250 migrantov v naši državi. Sporočilo plakata naj bo torej v duhu: Vsi ljudje smo rojeni svobodni in enaki, VSI, ne samo nekateri," so zapisali v izhodiščih natečaja.

Vsi imamo pravico do samouresničitve Ob soočanju z begunskim vprašanjem v javnem vprašanju je potrebna predstavitev beguncev in migrantov kot enakopravnih in polnopravnih članov skupnosti ne glede na njihov izvor, etnično pripadnost, državo rojstva ali katero koli drugo osebno okoliščino, je še apel, s katerim so snovalci natečaja opozorili na to, kar velikokrat v našem prostoru umanjka.

Pri čemer poudarjajo tudi to, da "vsi ljudje, ne glede na to, ali so migranti ali ne, imajo pravico do samouresničitve, svobode, zasledovanja svojih sanj in sreče".

Strah pred neznanim, nepoznavanje … Slovenski odnos do priseljencev se ne razlikuje veliko od odnosa katerekoli skupnosti v Evropi. Največje ovire pri tem pa so nepoznavanje, strah pred neznanim, majhna izpostavljenost ljudi drugim kulturam, tudi odkrito nasprotovanje priseljencem z izgovori, da imamo preveč "naših" ljudi, ki potrebujejo pomoč in podobno. Nekateri kot izgovor navajajo tudi nevarnost za slovenski jezik in kulturo, vnašanje novih navad, strah pred drugimi veroizpovedmi in tako dalje, so še zapisali ob pozivu za oblikovanje plakata na temo migrantov.

Poročanje o beguncih, predvsem o številkah, povzroča njihovo razosebljenje Ob tem so še opozorili, kako poročanje o prihodu beguncev in migrantov zgolj oz. predvsem v številkah povzroča njihovo razosebljenje, zaradi česar več ne vidimo posameznikov z dostojanstvom, hrepenenjem po varnosti in z utemeljenimi razlogi za beg, pa naj bodo to vojna, politične nevarnosti in nevzdržni socialni ter ekonomski pogoji.

Takšen govor o beguncih še podpihuje strah, ustvarja grožnje in krepi predsodke. O migracijah pa se tako govori predvsem v kontekstu varnosti, migrante in begunce pa viktimizira tako, da ne vzbujajo sočutja in razumevanja, temveč odpor. Pri tem je spregledano dejstvo, kako so tako ustvarjene razlike plod političnega, ne pa resničnega. Ob tem je pri vprašanju migracij največkrat spregledana tudi vloga Evrope kot vzroka za množična preseljevanja.