Vmesne postaje

Avtor: Vladimir Vertlieb Izdala: Modrijan, zbirka Euroman Cena: 23 €

Avtobiografska prvoosebna pripoved teče na osi od Sant Petersburga, do Dunaja, Izraela, Rima, Amsterdama in New Yorka. Avtor z otroške perspektive orisuje svetovno odisejado svojih staršev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko mu je bilo pet let, so starši menili, da Rusija mačehovsko skrbi za prebivalce judovskega porekla, zato so se odločili, da želijo živeti v sprejemljivejši, tolerantnejši in prijaznejši državi kot je njihova rojstna socialistična matrona. Toda katera država je pripravljena negovati Ruse, ki so povrh še judovskega rodu? Avstrija, rodna dežela največjega nacista? Izrael, kjer si outsider, ker nisi zraven od začetka, izdajalec in sovražnik pa takoj, ko podvomiš v (ne)blagostanje matične judovske države. Kaj pa Amerika? »V Ameriki lahko uspe vsak«, meni dečkov oče, ki si je leta prizadeval prestopiti Atlantski ocean, a ko jim je končno uspelo, so kmalu uvideli, da bo treba nazaj na staro celino. Popotovanja po ambasadah Evropskih prestolnic, Izraela in Amerike so trajala vse dokler ni pisec že globoko zakoračil v puberteto. Končala so se tam, kjer so se začela – na Dunaju.

Zgodba je napisana v duhovitem, z otroško logiko podkrepljenim stilom, tako da bralcu ne pušča pretirano žalostnega ali celo morbidnega občutka. Kljub lahkotnemu toku besedila pa avtor obravnava najsodobnejše evropske teme, zaradi česar je upravičeno dobil naziv pravega evropskega romana. Kaj drugega bolj tare sodobnega človeka kot iskanje svoje identitete in pripadnosti, kontinuitete in stabilnosti, ki jo še vedno potrebuje naše telo, vse manj pa družbena masa, kateri individuum pripada. Kako se nenehno prilagajati in se hkrati varno zasidrati v današnjem prostoru in času?

Generacijska, narodnostna, religiozna in ideološka pestrost junakov zgodbe ponuja različne odgovore na zgoraj zastavljeno vprašanje. Eni so tragični, drugi komični, večina mešanica obojega, vendar vsi skupaj ponujajo zanimivo popotovanje po krajih in usodah narodov, ki so si veliko podobnejši, kot si danes želijo priznati posamezni svetovni politični vrhovi.

Sveženj slabih tristotih strani boste kljub morebitni časovni stiski lahko brez težav še stisnili v kategorijo letošnjega poletnega branja. Priporočam.

S. U.